Mar 17 2008
Rudnik železove rude v Kiruni - LKAB mine
Bom kar nadaljeval tam kjer sem včeraj končal. Ko smo prispeli v Kiruno, ni blo kaj veliko za videt ker je bila zaradi sneženja vidljivost slaba. Za videti pa niti ni kakšnih posebnih stvari glede na to, da je Kiruna postala mesto šele leta 1948, pa še to izključno zaradi rudnika. Enkrat v zgodovini pa je mesto veljalo celo za največje na svetu po površini. Po prebivalcih seveda ne, saj je le teh tudi sedaj samo 18.000. Mesto se nahaja 145 kilometrov severno od arktičnega kroga in ima ves čas sonce od 30. maja do 15. julija, polarno noč pa od 13. decembra do 5. januarja. Del mesta so že začeli prestavljati, saj je pod mestom še precej rude, ki jo želijo izkopati. Tako sedaj selijo celotne hiše (vključno s kletmi) na novo lokacijo. Prav tako bodo prestavili vse ostale mestne zgradbe (razen mestne hiše) in pa železniško progo ter glavno cesto. Če vas zanima še kaj več si oglejte naslednje povezave:
Preden smo šli v rudnik so nam omenili, da bomo prestopili v drug avtobus. Da se bomo z drugim, sicer čisto običajnim znamke Volvo, peljali direktno v rov nam ni prišlo na pamet. V Sloveniji sem sicer obiskal že vse bolj pomembne rudnike (Mežica, Velenje, Idrija), je bilo pa zaradi majhnosti le teh presenečenje še toliko večje. Rovi so dovolj veliki, da se srečata recimo avtobus in tovornjak, ker pa varčujejo z elektriko, so na vsaki strani samo odsevniki in pa ponekod prometni znaki. Celotna dolžina vseh dvosmernih cest pod zemljo je 400 km. Večino strojev upravljajo od zunaj iz pisarn oziroma je veliko stvari že avtomatiziranih. Dnevno nakopljejo dovolj rude za okrog 2500 avtomobilov. Kljub vsemu, da je take rudnik največji na svetu take vrste, pa še vedno nakopljejo samo 3% svetovne proizvodnje. Je pa kvaliteta zelo na visoki ravni. Tako da če ste na primer lastnik nemškega avtomobila, je del njega zagotovo pred nekaj časa ležal pod Kiruno. Vse kar izkopljejo, predelajo v pelete in potem večino odpeljejo v Narvik na Norveško, od koder pa potem naprej z ladjami. Nekaj peletov pa gre tudi v Luleå in nekaj naprej na Finsko. Pristanišče v Luleå pa je za razliko od Narvika pozimi zaradi ledu tako ali tako nedostopno, tako da odvoz z ladjo ni mogoč.
Kljub temu, da je rudnik pod zemljo, se kažejo velike spremembe na pokrajini.
Rudnik v Kiruni pa ni edini na tem območju, je pa največji. Vse rudnike upravlja pa eno podjetje - LKAB, ki pa je v celoti v lasti države.
Svojih fotografij pa ne bom prilepil, ker niti ena ni uspela, bom pa zato dal povezavo od albuma nekoga drugega - Benjamina.
Ogled rudnika je bil tako zanimiv, še posebej za tiste, ki so prvič v življenju šli pod zemljo. Pa še topleje kot zunaj je blo poleg tega. 
[...] prvem in drugem sledi še tretji, zadnji post o izletu v Kiruno. In kot piše že v naslovu, bo ta post namenjen [...]