Anže Rehar

Poleg mnogih stvari, ki jih ponuja študij v tujini, je po mojem mnenju ena d teh tudi legitimna pravica, da medsebojno primerjaš in s tem tudi ocenjuješ naš šolski sistem. Po slabih treh mesecih študija na Švedskem imam v glavi že precej izdelano mnenje do našega šolstva, ki je bilo že prej precej kritično. Mislim, da kot “exchange student” hitro opaziš vse pomanjklivosti in da hitro ugotoviš, da le nismo študentje krivi za slabo znaje in delavnost, kot nam to kdaj radi povejo profesorji.

Pravzaprav se trenutno ne spomnim niti ene stvari, ki bi bila na ljubljanski fakulteti boljša. Mogoče bi izpostavil edino to, da v Sloveniji lažje prideš skozi s kampanjskim delom ampak to je po drugi strani samo velik minus, saj potem ljudje ob koncu študija nimajo znanja.

O tej temi bom pisal verjetno še nekajkrat, še posebno proti koncu študijske izmenjave. Danes pa bom napisal samo kratko primerjavo (ne)komunikacije profesorjev do študentov, katere smisel bo verjetno že na daleč razviden.

Slabe tri tedne nazaj sem na domačo fakulteto poslal profesorju mail glede priznavanja dodatnega izpita, ki sem si ga izbral za drugo polovico semestra. Stvar je bila precej pomembna in tudi časovno precej nujna čeprav se svet res ne bo podrl, če odgovora ne bom prejel. Odgovora prvič seveda ni bilo. Še enkrat sem poslal enak mail kakšen teden nazaj in še vedno čakam na odgovor.

Za predmet Basic 3D animation sem par dni pred rokom za oddajo svojih animacij prejel od profesorja email v katerem mi je napisal, da animacije ne delujejo in da sem verjetno uporabil napačen kodek. Ko sem stvari popravil, sem profesorju to tudi posredoval in že takoj sem spet dobil odgovor, da super in da si bo stvari pogledal takoj ko bo lahko. Da ne omenim tudi anonimne ankete na koncu, ko smo lahko oceni izvedbo predmeta po mnogih kriterijih, pa posredoval nam je uporabne bližnjice za Maya-o, podrobne kriterije ocenjevanja in podobne malenkosti. Mogoče res ni vse tako idealno ampak že to, da se trudijo in da so na voljo za nas študente, mi da večjo motivacijo in pripravljenost za delo tukaj na Švedskem. Konec koncev kdaj sem pa v Sloveniji v soboto ali v nedeljo šel na faks in tam delal? Nikoli. Tukaj pa že najmanj petkrat.

Od zadnjega posta je čas hitro minil. Dan pred odhodom na smučanje sem obiskal še dogodek Študent je car, ki ga na našem faksu prireja Microsoft. Glede na to, da se vedno dobi kaj za prigriznit in T-shirt majica pa še kakšna malenkost se je že po defaultu stvari pametno udeležit. Po drugi strani pa za razliko od prejšnjih dogodkov ni bilo ničesar res zanimivega kar se tiče predavanj. Da sploh ne omenjam, da vsakič predstavijo tekmovanje Imagine Cup.

Še isti večer sem se z bivšimi sošolci iz Gimnazije Celje - Center dobil v središču Ljubljane na kuhanem vinu. [bom vesel za kakšno sporočilo na blogu, če bo kdo od vas slučajno zašel na ta blog] Časa je bilo res malo, ker sem moral kmalu iti na vlak za domov, mi je pa vseeno bilo zelo všeč zaradi zelo lepo okrašenega središča mesta in še bolj zaradi sošolcev s katerimi se že res dolgo nisem videl. Nekako smo v zadnjih dveh letih in pol šli vsak po svoje kljub temu, da vsi študiramo v Ljubljani in da imamo nekaj skupnega življenja za seboj. Škoda, da nismo več skupaj ampak pač takšen je lajf, ko ni nikoli dovolj časa za vse.

Naslednji dan pa smučanje (oziroma bordanje-deskanje v mojem primeru) na Kronplatzu v Italiji. Spet odlično kot ponavadi. Glede na okoliščine dovolj snega in odprtih prog, gneče nobene. Sicer samo tridnevna smuka ampak vseeno dovolj glede na to da vsakoletno smučanje v februarju za to sezono tako ali tako odpade - takrat bom seveda že na Švedskem. Posnetih je bilo nekaj slik, ki jih bom objavil kdaj drugič, ko usposobim galerijo. Tudi snemali smo se, kar je tudi razlog da nisem pisal prej saj sem se praktično tri dni mučil z montažo mojega prvega filmčka, ki sem ga hotel naložiti še pred tem postom. Par besed o programih za obdelavo, ki sem jih preizkusil, bom napisal kdaj drugič. Drugače moram pa kvaliteto filma čimprej izboljšat.

Komentarji so dobrodošli

Dan je spet naokrog, jaz pa spet sredi noči pišem po blogu namesto da bi programiral seminarsko za Osnove operacijskih sistemov (o zanimivosti in uporabnosti le te za bodočega informatika ne bi izgubljal besed).

Torej danes je drugo leto zapored naša Fakulteta za računalništvo in informatiko pripravila dan odprtih vrat. Dogodek je od lanskega leta pridobil na obsežnosti in še bolj na kvaliteti. Ponovno sem bil malce razočaran nad udeležbo študentov. Za večino je to bil en super prost dan. Res je, da je služb za našo stroko več kot dovolj a vseeno bodo morali študentje malo razmisliti, če ni mogoče pametno pridobiti kakšna nova znanja, poznanstva ali pa vsaj okvirno da vedo kaj se sploh v tem našem svetu dejansko dogaja. Predavanja so bila solidna, pa tudi precej si lahko zvedel od predstavnikov podjetij, ki so bili tam. Za kakšno študentsko prakso ni noben problem. Na oglede laboratorijev nisem šel ker preprosto ni bilo časa (tudi jesti je potrebno it ), pa tudi akademska kariera me ne zanima preveč. Mogoče se udeležim naslednje leto ko bo treba, če bo šlo vse po načrtu že počasi začeti iskati kakšne ideje za diplomo.

Bom malce opisal kaj vse sem obiskal:

• Predstavitev Microsoftovega Imagine cupa, ki jo je imel Štefan Furlan - drugače tudi naš asistent za predmet Informacijski sistemi.
• Podelitev priznanj najuspešnejšim študentom in raziskovalcem ter nagrade za naj profesorje. Nekaj so zaigrali še študentje Akademije za glasbo - kar malce neobičajno za naš faks.
• Sošolec Jan Peloza je povezal nekaj o tobačni zaroti. V debato se ne bi spuščal, podajam pa tule link: http://www.noexcuse.si/os
• Bivši Erasmus študentje so predstavili študentsko izmenjavo. Sicer sem se sam že prebil čez večino birokracije o kateri so govorili, je pa bilo fino še zvedeti kaj o mestu kamor odhajam čez 39 dni. Če ne drugega vsaj to kako se pravzaprav izgovori Lulea (na zadnjem a-ju bi moral biti še krogec ).
• Nejc Škoberne je imel predavanja z naslovom “V eni uri do bloga na domačem Linux strežniku”. Sicer je namestitev vseh potrebnih komponent res enostavna ampak glede na to da je vse v tekstovnem načinu se spet postavlja vprašanje koliko časa bo potem navadni uporabnik porabil, da bo usposobil kakšno nastavitev ali ko se bo lotil bolj napredne administracije.
• Kristjan Pečanac pa je govoril o trendih financiranja visokotehnoloških podjetij. Mogoče še malo preveč oddaljena tematika za mlade študente ampak vseeno zelo zanimivo. Odpira se sklad namenjen financiranju takšnih rizičnih projektov. Povezavo do spletne starani sem pozabil, sem pa med iskanjem po google-u našel nekaj stvari tukaj: http://www.finance.si/leksikon/10988/Kristjan_Pe%E8anac

Poleg predavanj in predstavitev so pripravili tudi nekaj hrane v Kulinarju in pa tekmovanje z roboti Lego Mindstorm. Pri teh stvareh je bila udeležba dosti večja.

V petek grem s punco in familijo na tridnevno smučanje na Kronplatz. Poročam ko se vrnem, mogoče bom dodal celo prve slike v mojo galerijo (o zapletih pri tem spet kdaj drugič).