Anže Rehar

Kot sem omenil že v prejšnji objavi, smo včeraj tuji študentje skupaj spremljali finale Eurosonga. Pravzaprav sem prišel v dnevno sobo čisto slučajno, saj je zunaj še sijalo sonce in seveda nisem imel občutka, da je ura že čez pol deseto zvečer in da je v dnevni sobi vse glasno ravno zaradi Eurosonga.

Na hitro sem si naredil še solato, sedel pred kavč in se začel imeti fino. Vse skupaj je zgledalo nekako tako: Vsi, ki niso z Evrope, so skoraj za vsako pesem šli k enemu od zemljevidov, ki jih imamo polepljene po steni dnevne sobe. Namen je bil seveda vsakič poiskati državo, ki je trenutno nastopala. Opazil pa sem, da imajo tudi Evropejci pomanjkljivo znanje geografije. O raznih Armenijah in Azerbajdžanih se jim še sanjalo ni.

Jack je bil seveda čisto navdušen nad stvarjo, ki se nam vsako leto dogaja v Evropi. Pred sabo je imel zvezek in si za vsako pesem delal zapiske o svojih občutkih, da si je potem na koncu vse skupaj prebral in premišljeno glasoval. Potem je šel še po svoja fotoaparata in nas vse poslikal in posnel. Ker je pač redko, da smo vsi skupaj na enem mestu.

Najbolj smo se smejali ob vsakem javljanju iz green room-a, ker sta bila voditelja res smešna s svojo polomljeno angleščino in prevelikim navdušenjem nad vso zadevo.

Nato je seveda sledilo glasovanje. Najbolj smo se nasmejali švedskemu voditelju, ki je super zajecljal svoje javljanje. Baje je tu na Švedskem pravi humorist. Glede na rezultate prejšnjih let pa sva s Timom seveda pravilno napovedovala skoraj vse “twelve points-e”. Ko je Jack videl, da ima vlogo pri rezultatih tudi politika in sosedstvo držav, mu je začetno navdušenje počasi začelo kopneti. Nekaj takšnega kot če bi otroku povedal da Božiček ne obstaja. Vedno bolj pa ga je začela frustrirati grška predstavnica. Baje je bila preveč plastična.

Pravzaprav mi je bil zanimiv odziv vseh mojih sostanovalcev. Gustaf seveda kot pravi Šved sploh ni dajal kakšnega poudarka rezultatom. Rusinja je bolj tiho in sama pri sebi praznovala zmago svoje države. Tim in Diane sta pa bila bolj slabe volje zaradi rezultatov svojih držav. Ker tudi ponavadi se vedno čuti od študentov iz teh držav (Nemčija in Francija) malce mišljenja v stilu “naš narod je najboljši”. Drugače nisem imel nikakršnih slabih izkušenj s tem od kod je kdo. Zelo težko pa razumejo neko enakovrednost med državami in zelo težko jim je sprejeti dejstvo, da jih lahko na takšnih tekmovanjih zasenči tudi kakšna Armenija, za katero včeraj še vedeli niso.

Jaz sem bil pa zadovoljen s tem, da sem kljub temu, da moje znanje “glavnih” jezikov ponavadi zaostaja za znanjem drugih študentov, v največ pesmih vedel o čemu besedilo govori oziroma sem prepoznal kakšno besedo iz tistih pisem, ki so jih prikazali pred vsako pesmijo.

Naslednje leto bo pa spremljanje Eurosonga spet bolj dogočasno…

Danes je v kuhinji po dolgem času padla spet ena dobra debata z Jackom in kasneje še z Gustavom. Poleg avtomobilov, računalniških iger in ostalih “moških” stvareh (ženske so drugače danes malo “pokušale” žgane pijače) , smo govorili tudi o tem, kako v različnih državah funkcionira delo v skupini na faksu.

Jack, drugače Avstralec, je prišel do zaključka, da se tile Švedi res nočejo prepirat. Medtem, ko je na njegovem domačem faksu v Avstraliji veliko tekmovalnosti, izrečenih nestrinjanj in glasno izrečenih kritik, se tile Švedi sploh nočejo spuščati v mogoče celo produktivne konflikte. Tudi sam opažam, da se Švedi preprosto nekako strinjajo z vsem, ne izpostavlajo slabosti drugih in so vedno bolj kot ne tiho. Nočejo izreči niti upravičenih kritik, ker bi jim bilo nelagodno, če bi prišlo do konfliktov. Človeka lahko tukaj precej hitro užališ, tudi če so izrečene besede dobronamerne, saj vse jemljejo precej osebno.

Takšno okolje je mogoče tako manj produktivno, saj se pri skupinskem delu dostikrat potem ne izbistri najboljša ideja. Je pa po drugi strani takšen način dela bolj umirjen in bolj prijazen do ljudi. Dobro počutje pri delu pa tudi pomeni, vsaj kakor jaz opažam, več motivacije, kar tudi ni tako slabo.

In kaj bi rekel o Sloveniji. Mogoče nekaj vmes. Oziroma če malce pretiravam, v Sloveniji vsem dol visi kako bo določena stvar narejena in kaj se bodo od tega naučil. Važno je samo, da je dosti žurk in čez nekaj let papir na katerem piše diploma.

Ura je točno 5:00 in zame to ni začetek novega dne ampak je še “včeraj”. Odkar sem na Švedskem, imam čisto posebni spalni pa tudi delovni ritem. Sicer sem že prej z mukami vstajal zgodaj in po drugi strani delal pozno v noč. Sedaj pa je vse skupaj šlo res v mogoče celo nezdrave ekstreme, ampak dokler mi tako ugaja, mislim da ni nič narobe.

V zadnjih treh mesecih tako trikrat sploh nisem videl postelje, saj sem dvakrat preživel noč v Stockholmu, ko sem potoval sem v Luleå, in pa takrat, ko sem se ukvarjal s prenosnikom pozno v noč in potem šel naravnost na izlet v Kiruno. Sicer je vedno bila prisotna neka posebna utrujenost, zaspan pa sem bil vseeno dosti manj kakor ponavadi na domačem faksu na dolgočasnih jutanjih predavanjih.

Zadnje tri dni pa je bilo ravno obratno. Vsakič sem spal najmanj do enajste ure dopoldne potem pa sem včeraj še zaspal popoldne ob gledanju (sicer zanimive) oddaje Hribar. Ampak razlog za to je verjetno vreme zunaj, ki še vedno noče postati pomladno. Nov sneg me pač ne privabi več ven na svež zrak, tako da sem večinoma notri in skupaj z ostalimi zdolgočaseno čakam na toplejše dni.

Za razliko od zgoraj napisanih ekstremov, pa se moj spanec ponavadi začne ob približno dveh zjutraj in traja tja do devetih ali desetih dopoldne. Čas, ko delam za faks si tukaj lahko prilagajam čisto po svojih željah oziroma se v skupini za oba projekta za sestanke itak vedno dogovorimo za čas po kosilu. Da se zbudim sam in ne zaradi budilke na mobitelu mi ogromno pomeni, po drugi strani pa je dolžina spanca še vedno v mejah normale.

Še zadnja dobra stvar takšnega načina življenja pa so občasne zabave, ki se časovno potem povsem skladajo z mojim bioritmom. tako ni nič posebnega priti z žura par ur po polnoči.

Pri mojih “navadah” pa v študentskem domu niti nisem sam, saj skoraj vedno ob kakšnih enih ponoči, ko si grem iskat v kuhinjo nekaj za pojest, naletim na koga iz našega koridorja. Pač takšno je naše študentsko življenje.

Sedaj je ura že 5:36. Zunaj je že čisto svetlo jaz pa grem še malce programirat za naš projekt. Na faksu moram biti itak šele ob 14:45.

Že kmalu po prihodu na Švedsko me je malo (pa še vedno preveč) zasvojila spletna igra Travian. Je strategija - zvrst, ki jo imam najraje. Grajenje polj, treniranje vojakov, diplomacija in podobno. Na vrhuncu sem igral hkrati na petih različnih serverjih, sedaj pa iz tedna v teden ugotavljam da le ni tako zelo oh in sploh in da za igro zapravljam preveč časa, tako da počasi brišem svoje račune in tako sedaj ostajam samo še pri enem. Kljub temu, da sem zaradi okoliščin v teh mesecih ogromno časa za računalnikom, je še vedno nemogoče spremljati igre 24 ur na dan, kar pa bi bilo potrebno za res dobre rezultate. V povprečju pač ni zanimivo bit. V času ko je bila pri meni na obisku Metka pa sem si itak vzel samo par minut na dan za igro in tako precej padel po lestvicah uspešnosti. Poleti pa bo tako nemogoče igrat. Bo drugih stvari preveč.

Si moram še kaj zanimivega najti za počet tukaj na Švedskem. Ampak so trenutno vremenske razmere (veter, sneg z dežjem in ogromne količine snega, ki se hitro topijo in ustvarjajo ogromne luže) takšne, da ni zunaj nič kaj za počet. Poletje bo tukaj (pre)pozno prišlo.

Danes sem bil šokiran, ko sem s kosila prišel domov in je pred študentskim domov stal gasilni tovornjak, iz bloka pa je tulila sirena. Ampak ni bilo nič hujšega saj so nas gasilci spustili noter še preden je ugasnila sirena. Na Švedskem pač imajo požarne senzorje v vsaki sobi in baje se je eden od teh sprožil v šestem nadstopju. Mogoče se je pa kdo le malce preveč zakajal.

Wordpress sem včeraj nadgradil na verzijo 2.5 in danes posodobil še vse vtičnike. Med tem časom verjetno ni delovala galerija, kar sem opazil šele kakšno uro nazaj. Sicer pa posodobitev za navadnega obiskovalca ne prinaša kakšnih sprememb, precej se je spremenila le administratorska konzola. Je pa wordpress po mojem mnenju odlična platforma za blog tako da ga z veseljem uporabljam.

Danes sem sicer imel namen objavit nov animirani filmček (robota, ki hodi) ampak še ni gotov saj mreža na faksu zvečer ni delovala in tako nisem mogel narediti dokončat stvari v Adobe Premiere-u. Bom pa zagotovo jutri.

Sem pa danes na internetu zasledil povezavo do govora Steva Jobsa (glavni pri Apple-u) na Standfordski univerzi. Če imate 15 minut časa je odlična stvar za pogledat. Vključeni so tudi slovenski podnapisi.

Če imate še več časa pa če vas stvar zanima pa si poglejte še intervju Stevea Jobsa in Billa Gatesa. Tule je prvi del - ostale boste pa že našli:

Pa še od Madonne La Isla Bonita v živo:

Po dobrem tednu premora je res že čas, da napišem kakšno sporočilo. Od zadnjič se je kar precej dogajalo, tako da imam precej tem o katerih bi lahko kaj napisal in upam da bo res tako. Ker na Švedskem študijsko leto deli na četrtine (quarter-je), smo tako trenutno ravno na koncu tretje četrtine, kar pomeni da bo čez dober teden izpitno obdobje. Kjub temu, da ne bom imel nobenih izpitov pa imam trenutno ogromno dela, ki niti ni tako težko in naporno - samo zahteva ogromno časa. Tako trenutno (sobota popoldne) pišem iz univerze. Danes hočem dokončati še četrto in peto animacijo, ki sta poleg končnega kratkega animiranega filma, za katerega je rok v petek, pogoj za predmet Basic 3D Animation.

V sredo pa se mi je pokvaril še računalnik, tako da mi še to vzelo ogromno časa. Ne vem zakaj ampak prišlo je do neke napake sistemskih datotek, kar je zahtevalo ponovno namestitev Viste in pa seveda vseh programov, ki jih uporabljam. Ker si vedno vzamem čas, da si podrobno nastavim vse možnosti to pomeni skupno najmanj 15 ur dela. Še dobro, da so se vsi podatki ohranili saj bi v nasprotnem primeru bilo še slabše. Imel sem sicer nekaj varnostnih kopij ampak ne ravno vseh stvari. Žalostno je, da na arhiviranje podatkov vedno pomilimo šele takrat ko je že kaj narobe. Sem pa po tej izkušnji sprejel odločitev, da moram vsaj slike iz Švedske in podobne stvari vedno imet nekje arhivirane.

V četrtek smo tuji študentje šli na enodnevni izlet v Kiruno in Icehotel. Kaj več o tem pa v prihodnjih postih.

Imejte se…

Na stran sem levo spodaj dodal vtičnik, ki kaže vreme v Luleå. Če kliknete na prvo povezavo pa lahko dobite tudi informacije o času sončnega vzhoda in zahoda. Bom pa poskusil še malce dodelat to novost na blogu. Predvsem bi želel odstranit reklame.