Anže Rehar

Danes sem po vikendu v Sloveniji spet na Švedskem. Na zalogi imam ogromno tem o katerih bi lahko kaj napisal pa še več slik za objavit. Imam pa trenutno premalo časa da bi lahko poleg dela za študijske obveznosti (ki so se kar naenkrat nakopičile) in nekaj počitka od napornega (a sladkega ) vikenda in potovanja nazaj lahko urejal še blog.
Na zanimive stvari bo torej treba še malce počakat…

Danes sem po dolgem času spet nekako naletel na stran statističnega urada RS.

Statistika za moje ime:
Število moških z imenom ANŽE : 3.609 (ali 0,4 % vseh moških)
Med vsemi moškimi imeni je ime ANŽE po pogostnosti uvrščeno na 69. mesto.

Pregled po obdobjih rojstva

z - število imen je z vidika statistične zaupnosti premajhno za prikaz.

Pa še za priimek:
Število oseb s priimkom REHAR : 207
Med vsemi priimki je priimek REHAR po pogostnosti uvrščen na 2049. mesto.

Za svoje ime lahko statistiko pogledate na http://www.stat.si/imena.asp.

Da letošnje temperature na Švedskem niso to kar bi morale biti je že kar nekaj časa jasno. Danes sem celo našel novico o tem v slovenskih medijih. V Stockholmu nimajo niti malo snega, mi smo pa precej navdušeni nad kakšnih 10 centimetrov novega snega na prav toliko podlage. Temperature se že ves teden gibajo od +2°C do -2°C, kar je prav fino za zimski čas. Glede na napovedi pa naj bi se vreme “popravilo” že v sredo na malce bolj konkretnih -12°C. Šved Gustaf pa že komaj čaka na kakšnih 30° pod ničlo - samo da vidi reakcije kakšnih Avstralcev, ki so sem prišli s +30°.

Drugače pa spremembe na blogu:

• Lastnoročno sem izdelal in dodal na stran “flavicon” - to je tista ikonca, ki se pojavi poleg naslova spletne strani in pa ko dodaste stran med zaznamke.
• Dokončno sem se odločil in namestil galerijo, ki je pravzaprav samo en plugin za Wordpress. Je enostavna in po mojem mnenju precej luštna.
• Slikam v galeriji sem tudi dodal komentarje.

Čakam na kakšne vaše komentarje iz Slovenije…

Glede na to, da je blog namenjen “poročanju” s Švedske je zdaj po dveh dneh bivanja tukaj in treh dneh od takrat ko sem zapustil Slovenijo že skrajni čas da kaj napišem.

Zadnji “pravi” post na tem blogu sega še v prejšnje leto. Od takrat nekako nisem imel časa za pisati, pa še bolj pravilno se mi je zdelo posvetit malce več časa vsem tistim ki so mi blizu tako ali drugače. Da bi opravil vse stvari na domačem - Ljubljanjskem faksu pa je itak zmanjkalo časa.

Posloviti se od doma vsaj zame ni bilo težko (predvsem zato ker že čez 3 tedne prihajam domov, da bom soplesalec punci na maturantskem plesu), pri ženski populaciji je bilo pa kar nekaj solz ampak če ne drugega mi to veliko pomeni ko vidim, da me bodo vsaj mal pogrešali.

Tako sem v ponedeljek zvečer iz Trevisa poletel proti Stockholmu. Spet je bil nazaj dober občutek ob letenju in še bolj ob pogledu na z lučmi močno osvetljeno Padsko nižino. Od takrat naprej pa do pristanka ni bilo kaj veliko za videti. Letel sem z Ryanairom, ki pa prinaša tri pomanjkljivosti. Prva je to, da namesto prijetnega prigrizka dobiš cel kup reklam, ki ti jih med letom vrtijo po zvočniku. Prav tako je problem s prtljago. Dovoljenih 15 kg prtljage v kovčku in dodatnih 10 kg ročne prtljage je skrajni minimum, za potovanje dolgo 5 mesecev. 8€ na dodaten kg pa itak oderuštvo, tako da je tudi po besedah Šveda, ki me je pričakal v Lulei ceneje, če si stvari pošlješ po pošti kot paket. Tretja stvar, ki bi jo želel omeniti v zvezi z Ryanairom pa so letališča, med katerimi ta nizkocenovnik leti. Tako sta tako letališče Treviso kot Stockholmsko letališče Skavsta primarno letališči namenjeni za transport blaga. Za njih je to gotovo to cenejše, za potnike, ki ponavadi ne preverijo cene trensferjev do mesta ali drugih letališč, pa je lahko še dražje. Malce slabe volje sem bil tudi zaradi malce raztrganega in pohabljenega kovčka, ki je bil pač nabasan do konca.

Ko sem prispel na Skavsto me je čakala uro in pol dolga vožnja do središča Stockholma. Tam sem moral čakati sredi noči okoli 3 ure. Ta čas sem šel malo naokoli in zavil v McDonalds. Vedno se mi zdi zanimivo, kako ima lahko vsa hrana 2000 km stran od doma popolnoma enak okus. Na žalost je drugače s ceno - navadni meni za preračunanih 5,3€. V mestu je sredi noči bilo razmerje med rasami nekako tretjina črncev, tretjina črncev in ostalo bele rase. Videlo se je, da so vsi ti bolj kot ne na dnu socialne lestvice. Kljub vsemu pa se glede na okoliščine niti nisem preveč slabo počutil, saj je mesto kljub samemu betonu dobro osvetljeno, precej pa je tudi policistov oziroma varnostnikov. Ob štirih zjutraj sem ponovno sedel na avtobus in se peljal do letališča Arlanda - Stockholm. To letališče je popolnoma drugačno od ostalih treh na moji poti. Ogromno mednarodno letališče s petimi terminali. Celo avtobus je imel več postankov na letališču, saj je med posameznimi terminali kar nekaj minut hoje. Vse je sevade pod streho. Od tukaj do končne postaje sem letel z letalsko družbo FlyNordic, ki je prav tako nizkocenovnik so pa občutki mnogo boljši. Urejenost stevardes je mnogo večja, njihova prijaznost pa dosti bolj pristna. Leteli smo ravno ob sončnem vzhodu (nekako ob pol desetih) in pogled je bil res krasen na čisto bele oblake skozi katere so prodirali prav tako snežno beli vrhovi gora.

Po pristanku me je že čakal predstavnik LURC-a, ki me je s kombijem odpeljal na univerzo, nato pa še v študentski dom.

Na celotni poti in še posebno tu v Lulei so Švedi zelo prijazni in praktično vsi od prodajalk v trgovini do koordinatorice za Erasmus študente znajo dovolj dobro angleško za komunikacijo, ki je v danem trenutku potrebna.

Kljub temu, da znajo tukaj dobro poskrbeti zate, pa vsakega študenta čaka kup birokratskih obveznosti, ki jih še vedno urejam. Prav tako mi še majka dostop do interneta iz študentskega doma tako da zdaj uporabljam brezžični internet na faksu.

Ker mi počasi že zmanjkuje baterije in želodec že kruli bom zaenkrat s tem tudi zaključil, več podrobnosti - kakšno je vreme in podobna pogosta vprašanja, ki jih dobivam pa upam da kmalu spet pišem.

Lep pozdrav z deževne Lulea-e,

Anže

p.s.:Če kdo ve, kako točno se sklanja Lulea naj prosim napiše, ker ne vem če pišem prav

Srečno in uspešno leto 2008 vsem!

Dodajam še odlično pesem od Sting-a:

To bi bilo pa tudi vse za letos…

• Spremenil sem ime bloga iz Anze Rehar v Anže Rehar. Čeprav nerad uporabljam šumnike na internetu sem to naredil zato, da se bom lahko uvrščal višje v iskalnikih kot sta Google in Najdi.si.
• Ukinil sem AdSense oglase ker nimajo nobene pametne funkcije. Začetni namen, da malce spoznam omenjeni Google-ov sistem pa ni več aktualen.
• Nekaj časa nazaj sem postavil Coppermine galerijo in dodal povezavo nanjo iz bloga. Sedaj sem našel Gallery, ki bo prvotno galerijo nadomestil. Potrebna je še instalacija.
• Uporabil sem slovenski Wordpress. Je še nekaj stvari, ki še niso prevedene (komentarji). Ko bom imel malce več časa bom poskusil tudi tisto popraviti.

Drugače pa ogromno časa porabim za spoznavanje raznih stvari, ki se tičejo spleta in malo manj za pisanje samega bloga. Bo že prišel čas ko bo ravno obratno - verjetno takrat ko se mi bo tudi drugače več dogajalo.

Na stran sem dodal oglasno pasico od Google AdSense-a. Razlog za to ni toliko v tem, da bi s to stranjo na veliko služil (ker to niti ni možno) ampak bolj zato, da se spoznam malce s temi stvarmi. Kljub vsemu pa z veseljem klikajte po reklamah, če se vam kdaj zahoče.:)

Ker tole ni prvi blog (prejšnja dva sta precej klavrno končala), ne bom pretiraval z optimizmom, lahko pa nakratko izrazim namen samega bloga. Upam da bom uspel napisati kakšno pametno misel ali mnenje, mogoče se najde tudi kakšna smešna stvar, predvsem pa bo blog namenjen predstavitvi mojega študija na Švedskem, raznih doživetjih in podobno.

Zaenkrat to, pa drugič več…