Feb
17
2008
V četrtek je na univerzi potekal zimski festival. Vse se je dogajalo v okolici univerze in bilo povsem zastonj za vse, ki so prišli. To je bila priložnost za mojo prvo vožnjo s pasjo vprego, plezanje po ledu s celotno opremo in slikanje s severnim jelenom. Najbolj so me presenetili slednji, ker sem si jih vedno predstavljal vsaj tako velike kot so naši jeleni, v resnici pa je njihova plečna višina približno enaka višini mojih bokov. Jeleni, ki jih uporabljajo za turistične namene so skoraj popolnoma udomačeni in dovolj mirni. Možno se je bilo tudi peljati na saneh z vpreženim jelenom a sem to stvar že zamudil. Kar se tiče ledenega plezanja (okrog 8 m visok steber - poglejte galerijo) moram reči, da je izjemno naporno pa tudi adrenalinsko saj nikoli ne veš kdaj bo tistih par centimetrov kovine na katerih visiš popustilo.
Pasja vprega je bila že pred odhodom na Švedsko glavna stvar, ki sem jo želel preiskusit. Za prvič je bilo dobro ampak nič kaj hitro in adrenalinsko saj je 10 ali 12 psov vleklo težke sani s petimi ljudmi. So pa ti psi resnično nori na tek in so po mojem menju čisto nasprotje recimo živalim v raznih cirkusih , ki stvari delajo bolj zaradi prisile oziroma za hrano.
Poleg omenjenih aktivnosti sem obiskal še tradicionalni šotor, v katerem je gorel ogenj, po tleh pa so ležale jelenje kože. Zunaj pa so ponujali hamburgerje in pijačo.
Malce mi je žal da nisem preizkusil kajtanja na jezeru (prevelika gneča). Bil pa je tudi manjši poligon za bordanje in smučanje, zunanje drsališče in tekmovanja v kuhanju zunaj in izdelavi sneženih skulptur. Skratka ogromno stvari, ki naredijo življenje tukaj kljub mrazu in snegu izjemno pestro.
Drugače pa je dan vsak dan daljši tako da imamo sedaj že osem ur in pol svetlobe (čez dober mesec vas bomo že prehiteli 
), pa tudi sonce je že višje. Za naslednji teden pa je spet napovedano sneženje tako da zime še vsekakor ni konec - vsaj pri nas. 
Več slik si poglejte v novi galeriji: Winter Festival
Feb
16
2008
Na blog sem dodal že dolgo nazaj obljubljene slike, ki sem jih dobil od Jack-a in Tim-a.
Galerije v katere so bile dodane nove slike:
Nova galerija:
Poleg tega pa sem odgovoril še na zadnje komentarje.
Jutri pa vas bo verjetno skupaj z novo galerijo pričakal nov zapis o četrtkovem zimskem festivalu.
Feb
04
2008
Včeraj smo se za nedeljski izlet odpravili na bližnji otok. Po morju seveda - slab kilometer in pol. Ostali so vzeli še drsalke ampak jih niso niti obuli saj je bilo preveč snega. Kar precej jih je bilo tam z motornimi sanmi, skupina Švedov pa nam je zapustila še malce ognja tako da smo imel potem še manjši piknik. Kot ponavadi so bile na jedilniku klobase.
Zvečer smo šli še v mesto na kavo (2,6 € na žalost), tam pa nas je “malo na zrak” povabu en starejši Šved (Ulaf ali Olaf, nevem točno). Glede na to da je bil malce pod vplivom oziroma je verjetno tak mestni posebnež najprej nismo vedel kaj sledi potem pa nas je lepo presenetu in smo se mal pomenli pa še vsakega je objel. Je reku da zlo lepo, da smo tko različni narodi pa da se mamo radi pa da smo dobrodošli na Švedskem. Tko da smo se potem hecal, da zdaj smo pa res uradno sprejeti na Švedskem.
Posnel sem super filmček celotnega dogajanja ampak sem doma na žalost ugotovil, da je pokvarjena datoteka in se ga ne da predvajati. Bom poskusil popravit ampak sem bolj pesimističen glede tega. Zaenkrat pa si poglejte novo galerijo.
Feb
02
2008
V sredo smo, kot sem že pisal, imeli skupno večerjo v našem koridorju. Smisel je tak, da vsak skuha nekaj domačega - ni pa nujno - in potem skupaj vsi jemo. Za študentske izmenjave je to že skoraj tradicionalno. Nekaj sem torej moral skuhat in ker zadnjič razen ene svetle izjeme na žalost na blog nisem dobil nobenih predlogov sem se moral kar sam odločit kaj skuhati mojim cimrom. In če je namen, da je jed nacionalna sem se potem kljub temu, da je nisem še nikoli delal, odločil za gibanico, ker je res slovenska pa še na kulinarika.net sem dobil dober in enostaven recept. Za največji problem so se itak izkazale potrebne sestavine. Po kakšnih 20 minutah iskanja (prej sem si v švedščino prevedel vse potrebno) sem iz trgovine odšel s “skoraj” pravimi sestavinami. Maka nisem našel in sem namesto tega uporabil rozine. Ker alkohola na švedskem v trgovinah ne prodajajo nisem kupil ruma, v nekaj km oddaljeno mesto pa se mi samo za to ni dalo it. Kasneje sem sicer izvedel, da je možno dobit neko aromo ruma - seveda brez alkohola. Naslednji problem so bili orehi, ki jih prodajajo samo v majhnih (in dragih) zapakiranih vrečkah - seveda nezdrobljene. To sem kasneje rešil tako, da sem z varjarjem zdrobil lešnike v še zaprti vrečki. Glede skute ter sladke in kisle smetane sem v trgovini bolj kot ne ugibal in na koncu so bile stvari celo prave, prav tako je bilo z drobtinami. Za moko pa še sedaj ne vem, če je bila prava. In kakšen je bil rezultat? Glede na pravo gibanico je bilo kar nekaj razlik pri okusu ampak kljub vsemu je zlo dobr uspelo. Tudi zarad tega ker so vsi to jedli prvič in pravega okusa itak niso poznal. Tako da jim je blo všeč, je pa bilo seveda zelo nasitno, še posebej zato ker je gibanica prišla na vrsto bolj proti koncu, prej smo pa že veliko pojedli.
In kaj so pripravili drugi? Nekateri so se raje vzdržal kuhanja (če bi kuhal bi itak blo preveč vsega) in so kar nakupili pijačo za vse. Drugače pa Diane (francozinja) je naredila lazanjo - mojo najljubšo jed - super. Perrine (francozinja) je naredila palačinke (standard razen tega, da so bile brez glutena, ker je nanj alergična), Rebecca (avstralka) pa nek avstralski kolač. Za naše navade mogoče malce presladek pa še malce ga je zažgala ampak je bil kljub vsemu zlo dober. Še najbolj pa me je presenetil Gustaf (šved), ki nam je naredil severnega jelena s ful dobro omako z gobicami, zraven pa še pečen krompir in korenje z nekimi začimbami. Skratka ful okusno pa še najbolj zdravo od vsega se mi zdi. Tko da mislim da sma edina moška za štedilnikom na koncu naredla še nekak najbolj nacionalne jedi.
Zaenkrat je v galeriji samo slika moje gibanice, so pa drugi vse poslikal tako da bom dodal tudi slike ostalih jedi, ko jih dobim.
Ker se bodo takšne skupne večerje še ponavljale so novi predlogi še vedno dobrodošli…
Feb
01
2008
O sobotni “Welcome” večerji sem že nekaj napisal. Danes sem v galerijo dodal par slik. Še več jih pričakujem od cimrov in ostalih študentov. Vsi precej slikamo, je pa potem kar problem si izmenjat vse slike z vsakim. Nekaj jih sicer je na intenetu (na facebooku) ampak niso izvorne kvalitete pa še nerad objavljam tuje slike brez da bi za to vedeli lastniki fotografij.
V nedeljo smo za konec “Orienatation week-a” imeli norenje na snegu z raznimi krožniki in podobnim. Ob sončnem zahodu smo imeli na vrhu smučišča še manjši piknik. Ker je bilo konkretno pod ničlo pa še močan veter je bil smo tam samo na hitro pojedli vsak en hotdog. Drugače pa za Švede piknik sredi zime ni nič posebnega. Mnoge družine za nedeljski popoldan pridejo ob smučišče in kaj zakurijo.
Zvečer (oziroma glede na uro popoldne) smo pa imeli rezervirani dve savni in dva jakuzija v par metrov oddaljenem kompleksu. Notranji jakuzi je imel 16 stopinj zunanji pa vsaj kakšnih 38. Da si prišel do zunanjega si moral iti pa še par metrov po snegu. Skratka noro smo se zabaval ko smo recimo iz savne leteli ven in se obmetaval s snegom. So me pa vsi ti temperaturni šoki precej izmučil. Nekateri vem da so tudi slikali ampak tudi teh slik še nimam. Ko jih dobim jih bom seveda dodal v galerijo. En avstrijec pa je skupaj spravil zelo dober filmček celodnevnega dogajanja ampak še čakam, da ga objavi na kakšen YouTube, tako da ga bom lahko pripel sem. Je pa že objavljen na Facebook-u tako da si ga lahko ogledate, če se registrirate in me dodate kot prijatelja.
Welcome dinner galerija
Sliding & sauna galerija
Jan
29
2008
Sicer sem malce pozen z objavami na blogu ampak bolje pozno kot nikoli. Torej v soboto smo novi exchange študenti imeli večerjo z nekaj programa. Vsak, ki je hotel je lahko pripravil kakšen nastop ali pa filmček. Najboljši so bili zagotovo študentje iz sosednjega bloka:
Slike bom dodal kdaj drugič, ko dobim še kakšne od cimrov saj sam nisem kaj velik slikal.
V našem koridorju pa je padla odločitev, da imamo v sredo skupno večerjo in da bo vsak nekaj skuhal - če je le možno kakšno nacionalno jed. Zanimajo me vaši predlogi - pogoj je da bo jed dobra ter da ni velike verjetnosti, da kaj polomim.
Jan
20
2008
Kljub temu da je bila danes nedelja (tole sicer pišem že po polnoči zato sem ročno spremenil datum objave, da bo bolj logično vse skupaj) sem se po dolgem spancu spet odpravil na en sprehod proti faksu. Tistih nekaj uric svetlobe je res treba izkoristit. Spet sem posnel nekaj slik, ki jih najdete v galeriji. Potem sem se malce razgledal po stavbi A-building, da bom jutri lažje našel mojega Academic advisor-ja. Mogoče se vam čudno zdi kako sem to počel sredi nedelje zato najbolje da kar razložim. Torej univerza je kot vsaka druga odprta pač med delavniki v določenih urah. Izven tega časa je vse zaklenjeno. Za približno 10€ in izpolnjen formular pa lahko kot študent dobiš kartico za dostop. Naredijo ti jo v nekaj minutah potem ko te slikajo v že za to namenjenem prostoru. Če želiš se odločiš še za 4 mestno osebno PIN kodo. Rezultat je plastična kartica s tvojo sliko popolnoma enake velikosti kot bančna kartica. Na vseh vratih zunaj vseh stavb univerze so tako čitalci s številčnico skozi katere kot v kakšnem filmu potegneš kartico, odtipkaš kodo in vstopiš kadarkoli hočeš pa tudi če nikogar drugega ni na univerzi. Gustaf (Šved z našega koridorja) je rekel, da ni noben problem naredit kakšen večerni “pre-party” na univerzi. Pač tukaj so ljudje tko fer, da nihče ne bo delal kakšnih bedarij. Kar pa verjetno ne pomeni, da vse skupaj ni zelo dobro nadzorovano s kamerami, čeprav moram rečt, da jih sam še nisem videl.
Kasneje danes smo se šli z nekaj Francozi in Avstralko Rebecco na kakšen kilometer oddaljen grič vozit s krožnikom, lopatko in tistim plastičnim bobom za otroke. Vlakec sedmih študentov na treh otroških prevoznih sredstvih je izpadel noro smešno pa bolj malo adrenalinsko. Škoda da nisem imel zraven fotoaparata - mogoče kdaj drugič, ko bo novozapadli sneg že malo pomrznil in bo šlo malce hitreje. Klub vsemu pa tisti krožniki in podobna plastična krama ne more konkurirati domači napihnjeni traktorski zračnici na plastični foliji.
Ko se takole vrneš iz “nočnega” potepanja in si misliš: “lep konec dneva” presenečeno ugotoviš, da je ura šele okrog šest popoldne. Ker tale tema kar traja in traja (zaradi oblakov pa sonca nisem videl že od takrat ko sem bil na letalu), pa tudi zato ker se še nič kaj ne dogaja me kr mal zgrab včasih in potem je edino zdravilo, da se prek interneta na dolgo pomenim z Metko. Še dobro, da obstaja Skype.
Lep pozdrav iz zaenkrat še ne tako hladne Švedske,
Anže
