Glede na to, da je blog namenjen “poročanju” s Švedske je zdaj po dveh dneh bivanja tukaj in treh dneh od takrat ko sem zapustil Slovenijo že skrajni čas da kaj napišem.
Zadnji “pravi” post na tem blogu sega še v prejšnje leto. Od takrat nekako nisem imel časa za pisati, pa še bolj pravilno se mi je zdelo posvetit malce več časa vsem tistim ki so mi blizu tako ali drugače. Da bi opravil vse stvari na domačem - Ljubljanjskem faksu pa je itak zmanjkalo časa.
Posloviti se od doma vsaj zame ni bilo težko (predvsem zato ker že čez 3 tedne prihajam domov, da bom soplesalec punci na maturantskem plesu), pri ženski populaciji je bilo pa kar nekaj solz ampak če ne drugega mi to veliko pomeni ko vidim, da me bodo vsaj mal pogrešali.
Tako sem v ponedeljek zvečer iz Trevisa poletel proti Stockholmu. Spet je bil nazaj dober občutek ob letenju in še bolj ob pogledu na z lučmi močno osvetljeno Padsko nižino. Od takrat naprej pa do pristanka ni bilo kaj veliko za videti. Letel sem z Ryanairom, ki pa prinaša tri pomanjkljivosti. Prva je to, da namesto prijetnega prigrizka dobiš cel kup reklam, ki ti jih med letom vrtijo po zvočniku. Prav tako je problem s prtljago. Dovoljenih 15 kg prtljage v kovčku in dodatnih 10 kg ročne prtljage je skrajni minimum, za potovanje dolgo 5 mesecev. 8€ na dodaten kg pa itak oderuštvo, tako da je tudi po besedah Šveda, ki me je pričakal v Lulei ceneje, če si stvari pošlješ po pošti kot paket. Tretja stvar, ki bi jo želel omeniti v zvezi z Ryanairom pa so letališča, med katerimi ta nizkocenovnik leti. Tako sta tako letališče Treviso kot Stockholmsko letališče Skavsta primarno letališči namenjeni za transport blaga. Za njih je to gotovo to cenejše, za potnike, ki ponavadi ne preverijo cene trensferjev do mesta ali drugih letališč, pa je lahko še dražje. Malce slabe volje sem bil tudi zaradi malce raztrganega in pohabljenega kovčka, ki je bil pač nabasan do konca.
Ko sem prispel na Skavsto me je čakala uro in pol dolga vožnja do središča Stockholma. Tam sem moral čakati sredi noči okoli 3 ure. Ta čas sem šel malo naokoli in zavil v McDonalds. Vedno se mi zdi zanimivo, kako ima lahko vsa hrana 2000 km stran od doma popolnoma enak okus. Na žalost je drugače s ceno - navadni meni za preračunanih 5,3€. V mestu je sredi noči bilo razmerje med rasami nekako tretjina črncev, tretjina črncev in ostalo bele rase. Videlo se je, da so vsi ti bolj kot ne na dnu socialne lestvice. Kljub vsemu pa se glede na okoliščine niti nisem preveč slabo počutil, saj je mesto kljub samemu betonu dobro osvetljeno, precej pa je tudi policistov oziroma varnostnikov. Ob štirih zjutraj sem ponovno sedel na avtobus in se peljal do letališča Arlanda - Stockholm. To letališče je popolnoma drugačno od ostalih treh na moji poti. Ogromno mednarodno letališče s petimi terminali. Celo avtobus je imel več postankov na letališču, saj je med posameznimi terminali kar nekaj minut hoje. Vse je sevade pod streho. Od tukaj do končne postaje sem letel z letalsko družbo FlyNordic, ki je prav tako nizkocenovnik so pa občutki mnogo boljši. Urejenost stevardes je mnogo večja, njihova prijaznost pa dosti bolj pristna. Leteli smo ravno ob sončnem vzhodu (nekako ob pol desetih) in pogled je bil res krasen na čisto bele oblake skozi katere so prodirali prav tako snežno beli vrhovi gora.
Po pristanku me je že čakal predstavnik LURC-a, ki me je s kombijem odpeljal na univerzo, nato pa še v študentski dom.
Na celotni poti in še posebno tu v Lulei so Švedi zelo prijazni in praktično vsi od prodajalk v trgovini do koordinatorice za Erasmus študente znajo dovolj dobro angleško za komunikacijo, ki je v danem trenutku potrebna.
Kljub temu, da znajo tukaj dobro poskrbeti zate, pa vsakega študenta čaka kup birokratskih obveznosti, ki jih še vedno urejam. Prav tako mi še majka dostop do interneta iz študentskega doma tako da zdaj uporabljam brezžični internet na faksu.
Ker mi počasi že zmanjkuje baterije in želodec že kruli bom zaenkrat s tem tudi zaključil, več podrobnosti - kakšno je vreme in podobna pogosta vprašanja, ki jih dobivam pa upam da kmalu spet pišem.
Lep pozdrav z deževne Lulea-e,
Anže
p.s.:Če kdo ve, kako točno se sklanja Lulea naj prosim napiše, ker ne vem če pišem prav 
Danes je še en tak dan, ko zjutraj dolgo spim in potem naslednje ure preživljam za računalnikom dolgo v noč (pravzaprav noč brez teme zadnje čase). Po tem, ko se mi je delo na faksu končalo, sem začel načrtovati zadnje dni mojega bivanja na Švedskem. Opustil sem svoj načrt poti z vlakom preko celotne Finske do Helsinkov in potem za kakšnen dan z ladjo do Talina in nazaj ter s trajektom čez morje v Stockholm, od koder imam 10. junija rezerviran let proti Dunaju. Ugotovil sem namreč, da bi za takšno pot porabil ogromno časa samo za vožnjo, pa tudi drugače bi bilo to zelo dragih nekaj dni. Tako sem se odločil, da bom skupaj s sostanovalci šel od 4. do 7. junija z avtom na Lofotene na Norveško, potem pa 8. junija do Stockholma, kjer bom preživel še slaba 2 dneva. Kljub temu, da je bilo še par dni nazaj dovolj letalskih kart do Stockholma po študentski ceni, se sedaj da dobiti samo redne karte, katerih cena je pa že okoli 150 € za en let. Tako sem si potem rezerviral kar nočni vlak. Sicer bo res trajalo 14 ur, bom pa po drugi strani videl osrednjo Švedsko pokrajino, pa še prišel bom direktno v mesto in mi ne bo treba iti še na vlak oziroma avtobus iz letališča do centra mesta.