Anže Rehar

Ne še nazaj doma, ampak nazaj na blogu. Dober teden se že nisem javil, sedaj pa je in bo končno čas tudi za to, da napišem še nekaj postov preden grem zares domov. Seznam je precej dolg. Vzrok, da še ni bilo časa je bil zaključek dela za oba projekta. Kakor je profesor že vnaprej rekel, je res vedno tako, da se krivulja porabljenega časa tik pred koncem strmo povzpne. In ker sem en in edini delal na dveh projektih hkrati, je bil zadnji teden res nabit z delom in je zato tudi hitro minil. Dva projektna predmeta pa po drugi strani pomeni nič “navadnih” predmetov. Torej nič izpitov, zagovorov, ničesar. Končal sem z vsem kar se faksa tiče in občutek je res dober, še posebej v času zadnjih zabav in druženja z ostalimi študenti, ki pa imajo sedaj še polno nekih izpitov in se najhujše za njih šele začenja.

V petek sem tako po predstavitvah projektov šel hitro domov in potem nazaj na univerzo na zaklučno večerjo (Farewell dinner), ki pa sem jo hitro po koncu zapustil in se lepo šel spočit. Včeraj pa so me spravili zraven igrat Ultimate Frisbee in Rugby (2x prvič zame), zvečer smo pa skupaj pogledali še Evrovizijo, ki je bila vzrok za mislim da najboljši skupni večer koridorja - vsaj zame. Smeha je bilo ogromno, doživet prireditev v tako multikulturni skupini pa nekaj povsem novega.

Več v naslednjih postih še danes in v naslednjih dneh…

O internetni povezavi na Švedskem še nisem pisal, je pa današnji dan ravno pravi glede na to, da so nam zamenjali omrežje in se sedaj tuji študentje ne moremo registrirat, ker nimamo osebne številke, ki bi jo spletni obrazec za registracijo sprejel. Upam da bo jutri urejeno to.

Tako sem danes zvečer šel še malo na faks na brezčični internet, ker drugače res ne vem kaj bi počel cel dan. Pa niti nisem osamljen primer. Ravno zdajle (23h) je prišel sem še en Avstralec.

Torej kako mi je tukaj lepo: v študentu imamo zastonj (oziroma je vključeno v ceno študenta) 10/10 mbit/s povezavo, sedaj ko so omrežje nadgradili, pa bi lahko za dodatnih okrog 15 € dobil 100 mbit povezavo. Na faksu pa je seveda povsod brezžični internet, s hitrostjo (glede na film, ki sem ga pravkar vlekel dol) okrog 1,5 MB/s (ja prav ste prebral, megabajt, ne megabit ). Ta hitrost je poleg tega bila iz Slovenskih strežnikov/uporabnikov tako da moram rečt da sem res fino povezan v svet, kljub temu, da ne živim daleč od polarnega kroga.

Tako lahko seveda še bolj tekoče kot od doma gledam razne oddaje slovenskih televizij in podobno. Ne bom rekel, da sm ravno odvisen od interneta (čeprav to, da grem ob osmih zvečer na faks kaže na to ), mi pa to tukaj res ogromno pomen in mi omogoča, da mi ni nikoli preveč dolgčas.

Danes je v kuhinji po dolgem času padla spet ena dobra debata z Jackom in kasneje še z Gustavom. Poleg avtomobilov, računalniških iger in ostalih “moških” stvareh (ženske so drugače danes malo “pokušale” žgane pijače) , smo govorili tudi o tem, kako v različnih državah funkcionira delo v skupini na faksu.

Jack, drugače Avstralec, je prišel do zaključka, da se tile Švedi res nočejo prepirat. Medtem, ko je na njegovem domačem faksu v Avstraliji veliko tekmovalnosti, izrečenih nestrinjanj in glasno izrečenih kritik, se tile Švedi sploh nočejo spuščati v mogoče celo produktivne konflikte. Tudi sam opažam, da se Švedi preprosto nekako strinjajo z vsem, ne izpostavlajo slabosti drugih in so vedno bolj kot ne tiho. Nočejo izreči niti upravičenih kritik, ker bi jim bilo nelagodno, če bi prišlo do konfliktov. Človeka lahko tukaj precej hitro užališ, tudi če so izrečene besede dobronamerne, saj vse jemljejo precej osebno.

Takšno okolje je mogoče tako manj produktivno, saj se pri skupinskem delu dostikrat potem ne izbistri najboljša ideja. Je pa po drugi strani takšen način dela bolj umirjen in bolj prijazen do ljudi. Dobro počutje pri delu pa tudi pomeni, vsaj kakor jaz opažam, več motivacije, kar tudi ni tako slabo.

In kaj bi rekel o Sloveniji. Mogoče nekaj vmes. Oziroma če malce pretiravam, v Sloveniji vsem dol visi kako bo določena stvar narejena in kaj se bodo od tega naučil. Važno je samo, da je dosti žurk in čez nekaj let papir na katerem piše diploma.

Do konca moje študentske izmenjave je še manj kot mesec dni. Ker pa nam je profesor datum za predstavitev obeh projektov postavil na 23. Maj, bom na koncu imel več kot 14 dni samo zase, saj ne bom imel ničesar več za delat na faksu. Če se mi bo dalo bom v tem času naredil še kaj za domači faks, še bolj verjetno pa je, da se bom iz Luleå odpravil nekaj dni prej in si ogledal še kakšne Helsinke in preživel kakšen dan v Stockholmu, saj imam zaenkrat rezervirano letalsko karto samo od Stockholma do doma.

Zgodnji datum za končno predstavitev projektov pa po drugi strani pomeni veliko dela do 23. Maja. Ampak ni tako zelo težko. Tudi danes sem šel na faks, in to s kolesom, ki sem si ga včeraj končno popravil. Problem je bil z notranjim menjalnikom, ki mi je pozimi zablokiral. Ko sem ga razstavil in potem sestavil nazaj, sem zunaj pustil nekaj zobcev in stvar presenetljivo deluje. Imam pa samo eno prestavo sedaj ampak boljše tako kakor pa da zapravim 30 minut na dan s hojo.

Tu na faksu pa najraje grem v našo projektno sobo, v prenosnika priključim dodaten 20” LCD, miško in tipkovnico. Če sem sam pa še zvočnike . Tako je vse skupaj prav fino. Edino malce me frustrira vsa dokumentacija, ki jo moram še napisat. Ampak bo že. O projektih pa potem, ko bo vsega konec in bom imel več časa za pisanje.

Poleg mnogih stvari, ki jih ponuja študij v tujini, je po mojem mnenju ena d teh tudi legitimna pravica, da medsebojno primerjaš in s tem tudi ocenjuješ naš šolski sistem. Po slabih treh mesecih študija na Švedskem imam v glavi že precej izdelano mnenje do našega šolstva, ki je bilo že prej precej kritično. Mislim, da kot “exchange student” hitro opaziš vse pomanjklivosti in da hitro ugotoviš, da le nismo študentje krivi za slabo znaje in delavnost, kot nam to kdaj radi povejo profesorji.

Pravzaprav se trenutno ne spomnim niti ene stvari, ki bi bila na ljubljanski fakulteti boljša. Mogoče bi izpostavil edino to, da v Sloveniji lažje prideš skozi s kampanjskim delom ampak to je po drugi strani samo velik minus, saj potem ljudje ob koncu študija nimajo znanja.

O tej temi bom pisal verjetno še nekajkrat, še posebno proti koncu študijske izmenjave. Danes pa bom napisal samo kratko primerjavo (ne)komunikacije profesorjev do študentov, katere smisel bo verjetno že na daleč razviden.

Slabe tri tedne nazaj sem na domačo fakulteto poslal profesorju mail glede priznavanja dodatnega izpita, ki sem si ga izbral za drugo polovico semestra. Stvar je bila precej pomembna in tudi časovno precej nujna čeprav se svet res ne bo podrl, če odgovora ne bom prejel. Odgovora prvič seveda ni bilo. Še enkrat sem poslal enak mail kakšen teden nazaj in še vedno čakam na odgovor.

Za predmet Basic 3D animation sem par dni pred rokom za oddajo svojih animacij prejel od profesorja email v katerem mi je napisal, da animacije ne delujejo in da sem verjetno uporabil napačen kodek. Ko sem stvari popravil, sem profesorju to tudi posredoval in že takoj sem spet dobil odgovor, da super in da si bo stvari pogledal takoj ko bo lahko. Da ne omenim tudi anonimne ankete na koncu, ko smo lahko oceni izvedbo predmeta po mnogih kriterijih, pa posredoval nam je uporabne bližnjice za Maya-o, podrobne kriterije ocenjevanja in podobne malenkosti. Mogoče res ni vse tako idealno ampak že to, da se trudijo in da so na voljo za nas študente, mi da večjo motivacijo in pripravljenost za delo tukaj na Švedskem. Konec koncev kdaj sem pa v Sloveniji v soboto ali v nedeljo šel na faks in tam delal? Nikoli. Tukaj pa že najmanj petkrat.

Danes popoldne sem drugič šel na Google technical talk (enkrat je bilo prvič). Naslov predavanja je bil User Experience:”Focus on the user and all else will follow”. Predavat sta prišla dva iz Google Kirkland, USA, ki sta prišla za 3 tedne obiskat googlov oddelek na Švedskem, ki je ravno tu v mestu Luleå . Vse skupaj se sliši zelo imenitno ampak sem bil (tako kot tudi ostali) kar malce razočaran. Počasi imam že dovolj tega, da govorijo tako zelo na splošno, da praktično ne povedo nič kaj novega. Mogoče edino to, da prvi Gmail ni imel “Delete” gumba in da Google talk nima (in zakaj ga nima) gumba “Send” . Pač vedno so skrivnostni, še vedno pa moraš podpisati izjavo (dve strani besedila - majhna pisava), da ne boš ničesar, kar si slišal izdal naprej. Prepovedano pa je tudi slikati njihove prostore. Nevem zakaj, ker kakšnih “top secret” stvari tako ali tako nismo videli. Na koncu je kot ponavadi sledila še pica in pijača (po želji celo alkoholna). Prepričali pa smo se lahko, da imajo še vedno ogromno Lego kock, Playstation, ročni nogomet in na desetine DELL-ovih 30” monitorjev. Poleg tega pa googlovci ves čas dajejo občutek in tudi na veliko govorijo kako jim je tam lepo in kako je Googlov edini namen narediti uporabnike njihovih aplikacij in storitev srečne. O tem, kako so pri koreninah še vedno veliki kapitalisti in kako si počasi ustvarjajo monopol ni bilo seveda nič povedanega. Pa tudi nekako ne verjemem, da nimajo nikoli napetega vzdušja, da kdaj nestrpno ne hitijo pred kakšnimi roki itd.

Po koncu sem se še malce pogovarjal z nekaterimi ostalimi študenti in nekateri so rekli, da v tako “drugem svetu” pa ne bi bili zaposleni. Pač vsakemu svoje. Google rabi nove ljudi (software engineers), kandidati pa se bodo že našli.

Dodajam še končno animacijo pri predmetu Basic 3D Animation. Ocene za predmet še nimam tako da ne vem kako dobro sem naredil ampak mislim da je še kar vredu glede na to da 2 meseca nazaj nisem vedel nič o 3D animaciji. Me pa moti, da je polno stvari, ki bi jih lahko z malo več truda izpilil, pa bi zgledalo mnogo boljše. Predvsem mislim tu na zvok (druga podlaga se mi sedaj zdi čisto zgrešena) in na dinamiko celotne animacije. Tudi gibanje modelov bi lahko bolj realno. Poleg tega pa je bila začetna ideja mnogo boljša in je imela boljši scenarij, ki pa sem ga na koncu malo porezal ker mi je zmanjkovalo časa.

Drugače pa sem zelo zadovoljen z izvedbo tega predmeta, ki je bila res nekaj čisto drugega kot na domači univerzi. Ampak o tem kaj več drugič.

Danes sem na YouTube končno naložil moje animacije, ki sem jih naredil pri predmetu Basic 3D Animation. Dvema animacijama, ki sta tam že bili, pa sem dodal še naslov. Pri delu smo uporabljali Maya 8 in pa Adobe Premiere Pro. Komentarji dobrodošli.

Končni filmček pa bom dodal v naslednjem postu, ko bom tudi malce več napisal o samem predmetu.