Anže Rehar

Po dobrem tednu premora je res že čas, da napišem kakšno sporočilo. Od zadnjič se je kar precej dogajalo, tako da imam precej tem o katerih bi lahko kaj napisal in upam da bo res tako. Ker na Švedskem študijsko leto deli na četrtine (quarter-je), smo tako trenutno ravno na koncu tretje četrtine, kar pomeni da bo čez dober teden izpitno obdobje. Kjub temu, da ne bom imel nobenih izpitov pa imam trenutno ogromno dela, ki niti ni tako težko in naporno - samo zahteva ogromno časa. Tako trenutno (sobota popoldne) pišem iz univerze. Danes hočem dokončati še četrto in peto animacijo, ki sta poleg končnega kratkega animiranega filma, za katerega je rok v petek, pogoj za predmet Basic 3D Animation.

V sredo pa se mi je pokvaril še računalnik, tako da mi še to vzelo ogromno časa. Ne vem zakaj ampak prišlo je do neke napake sistemskih datotek, kar je zahtevalo ponovno namestitev Viste in pa seveda vseh programov, ki jih uporabljam. Ker si vedno vzamem čas, da si podrobno nastavim vse možnosti to pomeni skupno najmanj 15 ur dela. Še dobro, da so se vsi podatki ohranili saj bi v nasprotnem primeru bilo še slabše. Imel sem sicer nekaj varnostnih kopij ampak ne ravno vseh stvari. Žalostno je, da na arhiviranje podatkov vedno pomilimo šele takrat ko je že kaj narobe. Sem pa po tej izkušnji sprejel odločitev, da moram vsaj slike iz Švedske in podobne stvari vedno imet nekje arhivirane.

V četrtek smo tuji študentje šli na enodnevni izlet v Kiruno in Icehotel. Kaj več o tem pa v prihodnjih postih.

Imejte se…

Danes sem dokončal še eno animacijo in sicer žogo, ki se odbija. Spet škoda, da je kvaliteta porazna, ker se slabo vidijo vsi tisti efekti za katere sem porabil največ časa (na primer žoga se stisne, ko se odbije od prav tako prožne podlage). Moram še enkrat najti nekje priporočila kako narediti video, da bo na YouTube-u izgledal čim boljše.

Drugače pa sem danes šel na lokalno drsališče igrat hokej. Bilo je super kljub temu da sem imel obratno hokejsko palico, kakor bi sam želel pa še drsalke so mi bile malce premajhne. Pa jutri bom imel eno veliko modrico na nogi, ker sem že na začetku fino padel. Na poti do drsališča sem pa prvič videl tudi severni sij. Tako da kljub celodnevnemu delu na faksu še vedno vsakič doživim kaj novega, kar je bil konec koncev tudi namen te študentske izmenjave.

Da res nekaj delam tukaj na Švedskem lahko dokažem šele sedaj. Spodaj sta prva in tretja naloga za predmet Basic 3D Animation. Sicer nič posebnega ampak kljub temu je bilo v to dvoje vloženo kar kakšnih 25 ur dela. Kvaliteta filma, ki je naložen na YouTube je bolj slaba, bom pa ko pridem nazaj pokazal originale. Za ta predmet me čakajo še tri takšne naloge (seveda vsaka bolj zahtevna) in pa zaključni animirani film. Vse bo seveda enkrat pristalo tudi na tem blogu.

Razlog za to, da zadnja dva dni nisem nič pisal na blog, je poleg ogromne količine dela na faksu tudi sledeča igrača za velike otroke. Za projekt Fitness Geek (v sklopu predmeta “Project in Software Engineering”) smo od univerze za semester dobili dlančnik/mobitel HTC TyTN II. Ker smo v skupini štirje in od teh dva delata na aplikaciji za server, tretji pa bo delal kar s svojim telefonom, bom na HTC-ja “pazil” kar sam. Telefon je eden najboljših ta čas in stane okrog 800€ v redni prodaji. Če je res tako zelo uporaben za vsakdanje življenje še ne vem, je pa zelo zabaven za testiranje in odličen za zapravljanje časa. Tehnične podatke pa si poglejte spodaj.

• Procesor Qualcomm® MSM7200, 400 MHz

• Operacijski sistem Windows Mobile® 6 Professional

• Pomnilnik ROM 256MB, RAM 128MB

• Dimenzije 112 mm (V) X 59 mm (Š) X 19 mm (D)

• Teža 190 g

• Zaslon 2.8″ TFT-LCD, 240 X 320 pik; 65,536 barv

• Omrežja HSDPA - 3.6mbps; UMTS (tri-band, 850/1900/2100 MHz); GSM/GPRS/EDGE (quad-band, 850/900/1800/1900 MHz)

• Povezave Wireless LAN - Wi-Fi® 802.11b/g; Bluetooth® - 2.0

• Fotoaparat 3.0 MP CMOS kamera; VGA kamera za video telefonijo

• GPS Vgrajena GPS antena; samostojni GPS in A-GPS modul; TomTom Navigator 6 Tester Edition

• Baterija Kapaciteta 1350mAH; stanej pripravljenosti: do 350 ur na UMTS in do 365 ur na GSM omrežju; čas pogovora: do 264 minut za UMTS in 420 minut za GSM

• Razširitveno mesto Razširitev za 3V USIM/SIM; HTC ExtUSBTM; razširitev za microSDTM kartico; priključek za zunajo anteno

…da ravno danes nisem slišal budilke (oziroma sem med spanjem ugasnil mobitel), zamudil na vaje, ampak takoj ko sem prižgal računalnik ugotovil, da so prav te vaje odpadle - kar se je zgodilo prvič? Če se ne bi zaspal, zjutraj seveda ne bi pogledal novih mailov in bi seveda šel na univerzo zaman.

Drugače pa vem, da blog bolj sameva ampak trenutno imam ogromno dela. Če se na ljubljanskem faksu celodnevno delo začne kakšen teden pred izpiti, je tukaj veliko dela že od začetka. Ampak bo pa zato maja boljše, ko samo še predstavimo projekte profesorju in oddamo poročila.

Ko pa bom imel od tega kar delamo na faksu kaj konkretnega za pokazat (v mislih imam animacije), bom pa seveda dal na blog. Itak moram še tudi drugače kaj napisat o predmetih.

Lep pozdrav iz kraja kjer je napoved za naslednjih pet dni štirikrat sneženje.

Včeraj se mi je tudi dejansko začel sememster. Na uvodno predavanje nas je od dobrih 30 prijavljenih prišla samo polovica. Predmet ima naslov Basic 3D Animation in glede na prve 4 ure predavanj/vaj ne zgleda preveč zahteven. Pravih predavanj pravzaprav ni, ampak so neke vrste predstavitve programov za delo v 3D animaciji in njihova uporaba. Vsak ima svoj računalnik in velik 19” LCD za udobno delo. Uporabljali bomo Maya-o in pa Adobe Photoshop za delanje tekstur ter Adobe Premiere za končno obdelavo videa. Ker predmet pravzaprav ne spada pod oddelek za računalništvo ampak pod oddelek za Human Work Sciences (tega niti ne bi prevajal), predavatelj res pove za vsak klik z miško, tako da gre zaenkrat zame skoraj prepočasi - je pa predmet polsemestrski in bom z njim konec že čez dobrih 7 tednov. Bo pa 6 manjših projektnih nalog kar zahteva sprotno delo. Drugih pogojev za uspešno opravljen predmet pa ni, tako da mi (glede na to da sta ostala dva predmeta prava projektna predmeta) ne bo na Švedskem delat nobenega pisnega ali ustnega izpita. Takšen bi moral biti naš šolski sistem. Danes smo recimo modeliral 3D vesoljsko ladjo (končne izdelke bom objavljal na strani) - precej preprosta stvar. Me je pa tko potegnal noter, da sem še eno ladjo naredil potem doma na prenosniku. Ne vem kdaj se mi je kaj takega zgodilo na domačem faksu.

Včeraj sem na mailing listo “exchange” študentov dobil povabilo na večerni Google talk in se ga tudi udeležil. Google je tukaj v Lulei odprl svoj oddelek (v celi Evropi jih je dobrih 10). Predavanje z naslovom “Building and operating a large-scale computing infrastructure” je bilo v njihovih prostorih v tehnološkem parku, ki je nekaj metrov stran od fakultete. Preden greš na predavanje moraš podpisati (seveda ne na papir ampak z digitalnim peresom na čitalec), da ne boš izdajal zaupnih podatkov, ki jih utegneš slišati na predavanju. Na koncu se je izkazalo, da so govorili bolj na splošno o Googlovih podatkovnih in računskih centrih, tako da ni bilo nič strogo tajnega povedanega ampak pač takšen je postopek pri Googlu povsod po svetu. Predavanje je bilo zanimivo, sledila pa je še klasična računalniška pojedina s picami in pivom ter coca-colo, ki itak ne sme manjkat. Še najbolj zanimivo pa mi je bil vpogled v njihovo delovno okolje. Verjetno ste že slišali, da je bil Google razglašen za najboljšega delodajalca na svetu. Zaposleni lahko 20% delovnega časa delajo kar jih zanima ter imajo neomejene količine zastonj hrane in podobno. Ker imajo vse pisarne zastekljene, pa smo se lahko tudi malo razgledali na okoli. Po hodnikih visijo Pioneeerjeve plazme, v pisarnah od 24-30 palčni LCD-ji z najboljšimi logitechovimi kamerami in podobno periferijo. Poleg tega imajo še posebne sobe za sprostitev. V eni je recimo ročni nogomet in masažni stol, v drugi Viseče mreže in Wii konzole za igranje iger ter ogromno stvari, ki bi bolj sodile v kakšen vrtec. Očitno je tisti naslov najboljšega delodajalca res upravičen. Dogodek je bil namenjen tudi pridobivanju novih kadrov - jemljejo pa skoraj izključno samo doktorje in magistre računalništva ali matematike.

Do konca tedna pa me poleg obveznosti na faksu čaka še jutrišnje srečanje vseh tujih študentov na univerzi, v petek sprejem pri županu Lulee, sobota zvečer pa je registrirana za Welcome dinner vseh exchange študentov skupaj s predstavniki LURC-a (Lulea University Reception Committee).

Tako da bo kar pestro - pa še sneženje je ponovno napovedano.

In kako kaj v Sloveniji?

Kljub temu da je bila danes nedelja (tole sicer pišem že po polnoči zato sem ročno spremenil datum objave, da bo bolj logično vse skupaj) sem se po dolgem spancu spet odpravil na en sprehod proti faksu. Tistih nekaj uric svetlobe je res treba izkoristit. Spet sem posnel nekaj slik, ki jih najdete v galeriji. Potem sem se malce razgledal po stavbi A-building, da bom jutri lažje našel mojega Academic advisor-ja. Mogoče se vam čudno zdi kako sem to počel sredi nedelje zato najbolje da kar razložim. Torej univerza je kot vsaka druga odprta pač med delavniki v določenih urah. Izven tega časa je vse zaklenjeno. Za približno 10€ in izpolnjen formular pa lahko kot študent dobiš kartico za dostop. Naredijo ti jo v nekaj minutah potem ko te slikajo v že za to namenjenem prostoru. Če želiš se odločiš še za 4 mestno osebno PIN kodo. Rezultat je plastična kartica s tvojo sliko popolnoma enake velikosti kot bančna kartica. Na vseh vratih zunaj vseh stavb univerze so tako čitalci s številčnico skozi katere kot v kakšnem filmu potegneš kartico, odtipkaš kodo in vstopiš kadarkoli hočeš pa tudi če nikogar drugega ni na univerzi. Gustaf (Šved z našega koridorja) je rekel, da ni noben problem naredit kakšen večerni “pre-party” na univerzi. Pač tukaj so ljudje tko fer, da nihče ne bo delal kakšnih bedarij. Kar pa verjetno ne pomeni, da vse skupaj ni zelo dobro nadzorovano s kamerami, čeprav moram rečt, da jih sam še nisem videl.

Kasneje danes smo se šli z nekaj Francozi in Avstralko Rebecco na kakšen kilometer oddaljen grič vozit s krožnikom, lopatko in tistim plastičnim bobom za otroke. Vlakec sedmih študentov na treh otroških prevoznih sredstvih je izpadel noro smešno pa bolj malo adrenalinsko. Škoda da nisem imel zraven fotoaparata - mogoče kdaj drugič, ko bo novozapadli sneg že malo pomrznil in bo šlo malce hitreje. Klub vsemu pa tisti krožniki in podobna plastična krama ne more konkurirati domači napihnjeni traktorski zračnici na plastični foliji.

Ko se takole vrneš iz “nočnega” potepanja in si misliš: “lep konec dneva” presenečeno ugotoviš, da je ura šele okrog šest popoldne. Ker tale tema kar traja in traja (zaradi oblakov pa sonca nisem videl že od takrat ko sem bil na letalu), pa tudi zato ker se še nič kaj ne dogaja me kr mal zgrab včasih in potem je edino zdravilo, da se prek interneta na dolgo pomenim z Metko. Še dobro, da obstaja Skype.

Lep pozdrav iz zaenkrat še ne tako hladne Švedske,

Anže