Anže Rehar

Včeraj sem z Metkino pomočjo ponovil ves živalski sistem (kako sva prišla na to temo ne sprašujte, ker ne vem ), potem pa sem se vprašal, koliko različnih vrst živali sem sploh videl v zadnjih treh mesecih na Švedskem. Sedaj je mimo že cel dan, in še vedno se ne spomnem nobene druge živali razen severnega jelena in psov. Nisem videl niti mravelj, mrčesa, ptic, rib, mačk,kengurujev….. ničesar. In potem ni čudno, ko se včasih zamislim, da smo tule v Luleå res na drugem koncu sveta.

Ima kdo kakšno idejo, katero žival sem mogoče videl, pa se je še po enem dnevu razmišljanja ne spomnim? Seveda razne krave v obliki zrezkov v bližnjem supermarketu ne štejejo.

Dodano 14:00: Sem vedel, da sem nekaj pozabil in sicer dve raci, ki ju občasno vidim ob jezeru, ko grem na faks. Pa tudi enega ptiča sem videl tam.

Ko je bila Metka na obisku sva na velikonočni ponedeljek že precej pozno popoldne šla pogledat nekaj kilometrov oddaljeno cerkveno mesto Gammelstad, ki je bilo srednjeveški center severne Švedske. Na sredini mesta stoji cerkev iz 14. stoletja, okoli pa je razporejenih 408 hiš, ki so pravzaprav majhne koče. Te koče so bile namenjene prenočitvi ljudi, ki so ob nedeljah prihajali k maši in se zaradi velikih razdalj niso mogli še isti dan vrniti. Mestece spada pod UNESCO-vo svetovno dediščino in je kot tako tudi zaščiteno.

Glede na to, da že slabe 3 mesece živim v bližini tega mesteca, je bil res zadnji čas, da si ga pogledam in z Metko je bilo prav fino. Ker pravzaprav v mestu ni nič zares posebnega za videti, pa tudi vse je bilo zaprto - vodeni ogledi so tako samo dva meseca poleti.

Mogoče (ampak bolj malo verjetno) se je komu ob prebiranju prve povedi postavilo vprašanje, zakaj je mesto tako oddaljeno od novega mesta Luleå. Ker ponavadi se mesta pač širijo na vse strani iz starega središča. Razlog za to je, da se pokrajina tukaj počasi dviga in se obala vedno bolj oddaljuje. Gladina morja je bila 1000 let nazaj tako 10 metrov višje, mesto Gammestad pa takrat manjši otok ob izlivu reke v morje. Če se bo v prihodnosti zaradi taljenja ledenikov gladina morja povišala bodo tukaj nekako ostali na istem. Kar pa niti ni tako slabo, ne.

Še več slik pa si lahko pogledate v galeriji.

Že kmalu po prihodu na Švedsko me je malo (pa še vedno preveč) zasvojila spletna igra Travian. Je strategija - zvrst, ki jo imam najraje. Grajenje polj, treniranje vojakov, diplomacija in podobno. Na vrhuncu sem igral hkrati na petih različnih serverjih, sedaj pa iz tedna v teden ugotavljam da le ni tako zelo oh in sploh in da za igro zapravljam preveč časa, tako da počasi brišem svoje račune in tako sedaj ostajam samo še pri enem. Kljub temu, da sem zaradi okoliščin v teh mesecih ogromno časa za računalnikom, je še vedno nemogoče spremljati igre 24 ur na dan, kar pa bi bilo potrebno za res dobre rezultate. V povprečju pač ni zanimivo bit. V času ko je bila pri meni na obisku Metka pa sem si itak vzel samo par minut na dan za igro in tako precej padel po lestvicah uspešnosti. Poleti pa bo tako nemogoče igrat. Bo drugih stvari preveč.

Si moram še kaj zanimivega najti za počet tukaj na Švedskem. Ampak so trenutno vremenske razmere (veter, sneg z dežjem in ogromne količine snega, ki se hitro topijo in ustvarjajo ogromne luže) takšne, da ni zunaj nič kaj za počet. Poletje bo tukaj (pre)pozno prišlo.

Danes sem bil šokiran, ko sem s kosila prišel domov in je pred študentskim domov stal gasilni tovornjak, iz bloka pa je tulila sirena. Ampak ni bilo nič hujšega saj so nas gasilci spustili noter še preden je ugasnila sirena. Na Švedskem pač imajo požarne senzorje v vsaki sobi in baje se je eden od teh sprožil v šestem nadstopju. Mogoče se je pa kdo le malce preveč zakajal.

Wordpress sem včeraj nadgradil na verzijo 2.5 in danes posodobil še vse vtičnike. Med tem časom verjetno ni delovala galerija, kar sem opazil šele kakšno uro nazaj. Sicer pa posodobitev za navadnega obiskovalca ne prinaša kakšnih sprememb, precej se je spremenila le administratorska konzola. Je pa wordpress po mojem mnenju odlična platforma za blog tako da ga z veseljem uporabljam.

Na Švedskem sem že dobra dva meseca in mislim da je že čas, da naštejem vse, kar sem v švedskih trgovinah našel slovenskega. Post bo kratek, saj izdelkov res ni veliko. Pravzaprav sem zaenkrat našel samo pašteto Argeto. Seveda sem si takoj naredil konkretno zalogo, če jih slučajo v trgovini zmanjka. Cena paštete pa seveda ni ravno slovenska, je kakšnih 20% višja.

Sicer je Podravka hrvaško podjetje ampak recimo da tudi lahko omenim Alpsko juho iz vrečke in pa Vegeto ter njihov Ajvar. Te izdelke sem namreč opazil v enem supermarketu v mestu. Ker imena izdelkov ne prevajajo, se mi je zdelo prav hecno, ko sem tu daleč na severu ob vseh Å,Ä,Ö,Ü-jih in zagledal napis “Alpska juha”. Seveda sem tudi to moral kupit.

Naslednje dni verjetno ne bom pisal na blog. Metka me pride obiskat. (razlaga verjetno ni potrebna. :)  )

Kar nekaj časa je minilo od moje zadnje objave zato je najboljše da kar začnem tam kjer sem končal in sicer pri izletu v Kiruno in Ledeni hotel, ki ga je organiziral LURC. Zjutraj smo se zbrali že ob petih tako da prejšnji večer sploh nisem šel spat ampak sem tistih nekaj ur preživel za računalnikom, ker sem moral po neznani napaki ponovno nameščat celoten sistem. Ker so razdalje tu ogromne, smo se seveda večino izleta preživeli na avtobusu. Celotno pot smo se peljali po cesti, ki ni niti avtocesta niti regionalna cesta. Najvišjo omejitev na Švedskem imajo tako ali tako 110 km/h, cesta pa ni ograjena z mrežo, tako da je voznik nakajkrat močno zaviral, ko so ob cesti tekli severni jeleni. Tako smo vedno vedeli, kdaj jih lahko jelene zagledamo v divjini. Drugače pa so ceste zelo kvalitetne, še posebej če upoštevam količino vozil na cesti. Ker je cel dan snežilo, so bile seveda ceste prekrite s snegom in je bila vožnja na avtobusu zelo prijetna in “mehka”.

Ker nas je pot vodila na severozahod, smo že po kakšnih dveh urah prečkali Arktični krog. Tam seveda ni nič posebnega razen parih tabel, na katerih je par dejstev in pa gostišča, ki verjetno dobro služi na račun vseh turistov, ki se ustavijo in potem prestopajo čez tisto navidezno črto. Drugače pa je to najjužnejša točka, ki ima poleti 24 ur sonca. Nahaja se 66° 33′ 39″ severno od ekvatorja. Zanimivo je, da se pozicija kroga spreminja glede na vpliv sonca, lune in planetov. Tako se v 40000 letih premakne za 180 km. Najsevernejšo točko bo dosegel leta 12000 in se vrnil na trenutno pozicijo leta 22000 in dosegel najjužnejšo točko leta 32000 in tako naprej. Še dobro da je interval tako dolg, da jjim ni potrebno prestavljati tabel ravno vsako leto.

Na spodnji sliki lahko vidite oddaljenost do posameznih krajev po svetu. Presenetljivo je do Nordkapa - najbolj severne točke Evrope - še vedno 800 km. Do doma pa “samo” kakšnih 3400 km.

… in o tem kako vas bomo kmalu prehiteli. V dolžini dneva namreč.

Poleg pogovorov po skype-u in messenger-ju so edini vir novic o Sloveniji spletne strani. Prav na smeh mi je šlo, ko so na začetku tedna vsi slovenski portali z novicami kot glavno novico prikazovali vremensko napoved o ogromnih količinah snega. Ampak potem ni bilo (skoraj) nič. Sem pa vesel da se vam vsaj kaj dogaja.  Tukaj v Luleå je pa ravno obratno. Ne glede na to, da se temperature še vedno gibljejo od -5 do -15 stopinj C in da je za naslednjih sedem dni napovedano sneženje, se tukaj nihče ne obremenjuje s tem. Ta teden pa me je precej presenetil tudi podatek od Švedov s katerimi delamo, da bo sneg ostal še najmanj do sredine aprila. Tako da zime še definitivno ni konec. Razen posameznih tirov so tudi glavne ceste še vedno prekrite s snegom, pešpoti in steze za kolesarje pa tako še sploh nisem videl drugače kot zasnežene. Zimo in sneg imam sicer zelo rad ampak za letos je bilo dovolj. Sploh nimam občutka da bo kdaj konec. Tudi ko sije sonce sredi dneva, se sneg nič ne topi, saj so temperature še vedno pod ničlo. Tako da sedaj že razmišljam o poletju in o dolgih počitnicah na morju, ki morajo nujno vključevat vsaj 30 stopinj plusa, da si malce popravim temperaturno povprečje za letos. In pa Metka mora biti zraven. Itak.

Pa še nekaj o dolžini dneva: Če je bil takrat, ko sem prišel, dan dolg slabe 3 ure je sedaj že precej drugače. Torej, če so podatki na weather.com točni, bo recimo jutri dan dolg že 11 ur in 1 minuto. V Sloveniji pa boste imeli 11 ur in 34 minut svetlobe. Zanimivo je, da imamo kljub temu sončni vzhod prej - 6:12 (v Celju 6:23). Sonce pa res zaide že precej prej - 5:13 (v Celju 5:37). Seveda ni potrebno posebej poudarjat, da še vedno nimam veliko od dneva, glede na to da hodim pozno spat in potem precej dolgo spim.

Sonce pa sedaj dosti bolj cenim. Ko včasih le posije malce sem takoj boljše volje. Še vedno pa je sonce tako nizko, da tiste topline marčevskega sonca niti ne čutim.

Imejte se pri vseh teh stopinjah…

Danes sem dokončal še eno animacijo in sicer žogo, ki se odbija. Spet škoda, da je kvaliteta porazna, ker se slabo vidijo vsi tisti efekti za katere sem porabil največ časa (na primer žoga se stisne, ko se odbije od prav tako prožne podlage). Moram še enkrat najti nekje priporočila kako narediti video, da bo na YouTube-u izgledal čim boljše.

Drugače pa sem danes šel na lokalno drsališče igrat hokej. Bilo je super kljub temu da sem imel obratno hokejsko palico, kakor bi sam želel pa še drsalke so mi bile malce premajhne. Pa jutri bom imel eno veliko modrico na nogi, ker sem že na začetku fino padel. Na poti do drsališča sem pa prvič videl tudi severni sij. Tako da kljub celodnevnemu delu na faksu še vedno vsakič doživim kaj novega, kar je bil konec koncev tudi namen te študentske izmenjave.