Anže Rehar

Na zaključni večerji za tuje študente je Avstralec Andy zaigral in zapel spodnjo pesem. V uvodu je dejal, da jo je napisal njegov dedek, ki je bil v bistvu iz Tanzanije in da ni veliko znanih ljudi od tam. No včeraj med igranjem Frisbeeja sem ga potem slišal reči nekaj o tem, da je bila to fora. No, sem še malo pobrskal po Googlu in očitno je res res samo to, da smo mi nasedli.

Na YouTube sem pa opazil tudi, da se je en verz pesmi pojavil tudi v filmu Armageddon. Sedaj vem od kod mi je bila pesem tako znana.

Ne vem zakaj, ampak tile Depeche Mode me res navdušujejo zadnje čase. Doma imam na DVD-ju posnetek njihovega koncerta iz Milana ampak nisem mogel počakat en mesec in sem ga danes dol potegnil, se spijaznil s poslušanjem na slušalkah in potem užival ob glasbi.

Koncert boste pa že našli nekje, če boste želel. Piratiziranja javno pač ne smem podpirat.

Ta teden sem malce prešprical pisanje na blog. Poleg dela na faksu in nekaj lenarjenja sem veliko časa porabil za priprave za naslednji teden, ko gremo z družino malce naokoli po severni Skandinaviji. Rent a car, hoteli, pot, ogledi, preračunavanje okrog 2500 km dolge poti…. tako da tem za pisat bo spet dovolj.

Ker pa bi ta “video tedna” naj bil stalna rubrika al kako že, bom za ta teden v zadnjem hipu dodal eno luštno pesem, ki jo boste mogoče prepoznali ljubitelji nanizanke LOST. Jst pa jo namenjam Metki, ki je imeli včeraj rojstni dan - tako da vse najboljše še enkrat Metka.

Včeraj sem po dolgem času z mojimi sostanovalci spet šel na žur v STUK-a. Zaradi dobre družbe in gostega soka je bilo fino (o žurkah tukaj na Švedskem več kdaj drugič), še posebej sem pa užival ob močnem in kvalitetnem ozvočenju. Sicer imam s sabo vso mojo glasbo in zvočnike na prenosniku ter slušalke za v uho ampak to se pač ne more primerjat s konkretnimi zvočniki. Včeraj pa so poleg tega enkrat za spremembo vrteli še dobre komade. Ena od teh je bila The White Stripes - Seven Nation Army.

Ta teden nisem najbolj vedel kateri video bi dal na blog, sedalje pa se mi je po naključju na Winampu zavrtela Nirvana - The man who sold the world in sem hitro vedel da je to to. Pa še kvaliteta zvoka je precej dobra.

popravljeno: Najprej sem mislil dodati drug video (sicer isti posnetek), pa ni delalo. Očitno so tudi na YouTube nekateri filmčki zaščiteni.

Za video tega tedna sem odločen že kar nekaj dni. Depeche mode - John the Revelator mi je postala všeč po tem, ko sem našel (in si ogromnoookrat predvajal ) dvd z njihovega koncerta v Milanu. Na YouTube-u pa sem naletel na neuradni animirani video s to pesmijo za podlago. Ne vem, če je bilo besedilo že od začetka namenjeno politiki Georga Busha, mi je pa vsekakor izvedba zanimiva mi prinaša glasbo v drugačni luči.

Danes sem bolj “tko tko”, zato tudi ni za pričakovat nekega veselega videospota. Spomnil sem se pesmi “Everybody’s gotta learn sometimes”. Ta pesem je vključena tudi v soundtrack filma Eternal Sunshine Of The Spotless Mind (po slovensko Večno sonce brezmadežnega uma), ki je drugače na moji lestvici najboljših filmov. Na YouTube-u sem potem našel “quitar cover”. Prijetno za poslušat.

Zadnje čase me je čisto zasvojil YouTube, še posebej rad gledam slovenske stvari, saj je preko interneta zame poleg raznih spletnih portalov in blogov drugače to edina možnost. Na YouTube-u tako najdem tudi veliko videospotov, ki si jih večkrat zavrtim. Tako sem se odločil, da bom tedensko na blog dodal kakšen videospot, ki me všeč. Sicer imamo tukaj v študentu tudi televizijo v dnevni sobi ampak vrtijo na Švedskih kanalih praktično same Ameriške filme in nanizanke, ki pa jih imam že itak dost. MTV pa mi tako ali tako ni bil nikoli posebej všeč. Tako da televizije sploh ne gledam.

Za ta teden sem si zbral Kreslina, ker mi je vedno številka ena. Na YouTube-u se najde precej njegovih stvari pa tudi svoj kanal ima.