Anže Rehar

Danes sem po dolgem času spet nekako naletel na stran statističnega urada RS.

Statistika za moje ime:
Število moških z imenom ANŽE : 3.609 (ali 0,4 % vseh moških)
Med vsemi moškimi imeni je ime ANŽE po pogostnosti uvrščeno na 69. mesto.

Pregled po obdobjih rojstva

z - število imen je z vidika statistične zaupnosti premajhno za prikaz.

Pa še za priimek:
Število oseb s priimkom REHAR : 207
Med vsemi priimki je priimek REHAR po pogostnosti uvrščen na 2049. mesto.

Za svoje ime lahko statistiko pogledate na http://www.stat.si/imena.asp.

Večina parkirišč v Lulei ima priključke za elektriko na katerih so priklopljeni skoraj vsi avti, tudi tisti starejši. Na začetku se mi je zdelo prav smešno, ko zgleda kakor da so vsi ti avti nekako “priklenjeni na kablih”. Ker se mi je stvar zdela zanimiva sem nekaj dni nazaj o tem povprašal Gustaf-a, ki je nekakšen vir informacij v našem koridorju kar se Švedske tiče. Da kar povzamem njegove besede: V avtu je električni grelnik, ki ogreva tako motor kot z ventilatorjem tudi notranjost kabine. Tako nimajo problemov z vžiganjem pri nizkih temperaturah, manj je izpustov škodljivih plinov, ki jih je pri hladnem motorju več, poleg tega pa je tudi bolj prijetno sesti v ogret avto. Veliko teh postaj za elektriko lahko tudi daljinsko kontrolirajo kdaj naj se vžgejo tako da je avto ogret ob pravem času. Druga zanimiva stvar so dodatne luči, ki jih prav tako ima večina avtomobilov, uporabljajo pa jih samo zunaj mest. Obe stvari sta del zimskega paketa opreme, ki ga ponujajo ob nakupu avtomobila in ki je za njihove razmere skoraj nujen. Drugače je pa tukaj elektrike dovolj - ogromno je pridobijo iz hidroelektrarn tako da je opisana možnost ogrevanja dosti bolj primerna kot kakšen Webasto pa še dosti bolj je ekološko sprejemljiva.

Sicer sem malce pozen z objavami na blogu ampak bolje pozno kot nikoli. Torej v soboto smo novi exchange študenti imeli večerjo z nekaj programa. Vsak, ki je hotel je lahko pripravil kakšen nastop ali pa filmček. Najboljši so bili zagotovo študentje iz sosednjega bloka:

Slike bom dodal kdaj drugič, ko dobim še kakšne od cimrov saj sam nisem kaj velik slikal.

 V našem koridorju pa je padla odločitev, da imamo v sredo skupno večerjo in da bo vsak nekaj skuhal - če je le možno kakšno nacionalno jed. Zanimajo me vaši predlogi - pogoj je da bo jed dobra ter da ni velike verjetnosti, da kaj polomim.

Danes smo kot del “orientation week-a” šli v center mesta na ogled katedrale. Poleg tega nas sprejela županja in nas kasneje peljala na kosilo. Za razliko od včerajšnjega snežnega meteža nas je danes zjutraj pričakalo sonce, tako da so bile razmere za slikat idealne. Kaj več o mestu pa drugič, ker se trenutno ogromno dogaja in je bolj malo časa. Oglejte si novo galerijo!

Včeraj se mi je tudi dejansko začel sememster. Na uvodno predavanje nas je od dobrih 30 prijavljenih prišla samo polovica. Predmet ima naslov Basic 3D Animation in glede na prve 4 ure predavanj/vaj ne zgleda preveč zahteven. Pravih predavanj pravzaprav ni, ampak so neke vrste predstavitve programov za delo v 3D animaciji in njihova uporaba. Vsak ima svoj računalnik in velik 19” LCD za udobno delo. Uporabljali bomo Maya-o in pa Adobe Photoshop za delanje tekstur ter Adobe Premiere za končno obdelavo videa. Ker predmet pravzaprav ne spada pod oddelek za računalništvo ampak pod oddelek za Human Work Sciences (tega niti ne bi prevajal), predavatelj res pove za vsak klik z miško, tako da gre zaenkrat zame skoraj prepočasi - je pa predmet polsemestrski in bom z njim konec že čez dobrih 7 tednov. Bo pa 6 manjših projektnih nalog kar zahteva sprotno delo. Drugih pogojev za uspešno opravljen predmet pa ni, tako da mi (glede na to da sta ostala dva predmeta prava projektna predmeta) ne bo na Švedskem delat nobenega pisnega ali ustnega izpita. Takšen bi moral biti naš šolski sistem. Danes smo recimo modeliral 3D vesoljsko ladjo (končne izdelke bom objavljal na strani) - precej preprosta stvar. Me je pa tko potegnal noter, da sem še eno ladjo naredil potem doma na prenosniku. Ne vem kdaj se mi je kaj takega zgodilo na domačem faksu.

Včeraj sem na mailing listo “exchange” študentov dobil povabilo na večerni Google talk in se ga tudi udeležil. Google je tukaj v Lulei odprl svoj oddelek (v celi Evropi jih je dobrih 10). Predavanje z naslovom “Building and operating a large-scale computing infrastructure” je bilo v njihovih prostorih v tehnološkem parku, ki je nekaj metrov stran od fakultete. Preden greš na predavanje moraš podpisati (seveda ne na papir ampak z digitalnim peresom na čitalec), da ne boš izdajal zaupnih podatkov, ki jih utegneš slišati na predavanju. Na koncu se je izkazalo, da so govorili bolj na splošno o Googlovih podatkovnih in računskih centrih, tako da ni bilo nič strogo tajnega povedanega ampak pač takšen je postopek pri Googlu povsod po svetu. Predavanje je bilo zanimivo, sledila pa je še klasična računalniška pojedina s picami in pivom ter coca-colo, ki itak ne sme manjkat. Še najbolj zanimivo pa mi je bil vpogled v njihovo delovno okolje. Verjetno ste že slišali, da je bil Google razglašen za najboljšega delodajalca na svetu. Zaposleni lahko 20% delovnega časa delajo kar jih zanima ter imajo neomejene količine zastonj hrane in podobno. Ker imajo vse pisarne zastekljene, pa smo se lahko tudi malo razgledali na okoli. Po hodnikih visijo Pioneeerjeve plazme, v pisarnah od 24-30 palčni LCD-ji z najboljšimi logitechovimi kamerami in podobno periferijo. Poleg tega imajo še posebne sobe za sprostitev. V eni je recimo ročni nogomet in masažni stol, v drugi Viseče mreže in Wii konzole za igranje iger ter ogromno stvari, ki bi bolj sodile v kakšen vrtec. Očitno je tisti naslov najboljšega delodajalca res upravičen. Dogodek je bil namenjen tudi pridobivanju novih kadrov - jemljejo pa skoraj izključno samo doktorje in magistre računalništva ali matematike.

Do konca tedna pa me poleg obveznosti na faksu čaka še jutrišnje srečanje vseh tujih študentov na univerzi, v petek sprejem pri županu Lulee, sobota zvečer pa je registrirana za Welcome dinner vseh exchange študentov skupaj s predstavniki LURC-a (Lulea University Reception Committee).

Tako da bo kar pestro - pa še sneženje je ponovno napovedano.

In kako kaj v Sloveniji?

Da letošnje temperature na Švedskem niso to kar bi morale biti je že kar nekaj časa jasno. Danes sem celo našel novico o tem v slovenskih medijih. V Stockholmu nimajo niti malo snega, mi smo pa precej navdušeni nad kakšnih 10 centimetrov novega snega na prav toliko podlage. Temperature se že ves teden gibajo od +2°C do -2°C, kar je prav fino za zimski čas. Glede na napovedi pa naj bi se vreme “popravilo” že v sredo na malce bolj konkretnih -12°C. Šved Gustaf pa že komaj čaka na kakšnih 30° pod ničlo - samo da vidi reakcije kakšnih Avstralcev, ki so sem prišli s +30°.

Drugače pa spremembe na blogu:

• Lastnoročno sem izdelal in dodal na stran “flavicon” - to je tista ikonca, ki se pojavi poleg naslova spletne strani in pa ko dodaste stran med zaznamke.
• Dokončno sem se odločil in namestil galerijo, ki je pravzaprav samo en plugin za Wordpress. Je enostavna in po mojem mnenju precej luštna.
• Slikam v galeriji sem tudi dodal komentarje.

Čakam na kakšne vaše komentarje iz Slovenije…

Kljub temu da je bila danes nedelja (tole sicer pišem že po polnoči zato sem ročno spremenil datum objave, da bo bolj logično vse skupaj) sem se po dolgem spancu spet odpravil na en sprehod proti faksu. Tistih nekaj uric svetlobe je res treba izkoristit. Spet sem posnel nekaj slik, ki jih najdete v galeriji. Potem sem se malce razgledal po stavbi A-building, da bom jutri lažje našel mojega Academic advisor-ja. Mogoče se vam čudno zdi kako sem to počel sredi nedelje zato najbolje da kar razložim. Torej univerza je kot vsaka druga odprta pač med delavniki v določenih urah. Izven tega časa je vse zaklenjeno. Za približno 10€ in izpolnjen formular pa lahko kot študent dobiš kartico za dostop. Naredijo ti jo v nekaj minutah potem ko te slikajo v že za to namenjenem prostoru. Če želiš se odločiš še za 4 mestno osebno PIN kodo. Rezultat je plastična kartica s tvojo sliko popolnoma enake velikosti kot bančna kartica. Na vseh vratih zunaj vseh stavb univerze so tako čitalci s številčnico skozi katere kot v kakšnem filmu potegneš kartico, odtipkaš kodo in vstopiš kadarkoli hočeš pa tudi če nikogar drugega ni na univerzi. Gustaf (Šved z našega koridorja) je rekel, da ni noben problem naredit kakšen večerni “pre-party” na univerzi. Pač tukaj so ljudje tko fer, da nihče ne bo delal kakšnih bedarij. Kar pa verjetno ne pomeni, da vse skupaj ni zelo dobro nadzorovano s kamerami, čeprav moram rečt, da jih sam še nisem videl.

Kasneje danes smo se šli z nekaj Francozi in Avstralko Rebecco na kakšen kilometer oddaljen grič vozit s krožnikom, lopatko in tistim plastičnim bobom za otroke. Vlakec sedmih študentov na treh otroških prevoznih sredstvih je izpadel noro smešno pa bolj malo adrenalinsko. Škoda da nisem imel zraven fotoaparata - mogoče kdaj drugič, ko bo novozapadli sneg že malo pomrznil in bo šlo malce hitreje. Klub vsemu pa tisti krožniki in podobna plastična krama ne more konkurirati domači napihnjeni traktorski zračnici na plastični foliji.

Ko se takole vrneš iz “nočnega” potepanja in si misliš: “lep konec dneva” presenečeno ugotoviš, da je ura šele okrog šest popoldne. Ker tale tema kar traja in traja (zaradi oblakov pa sonca nisem videl že od takrat ko sem bil na letalu), pa tudi zato ker se še nič kaj ne dogaja me kr mal zgrab včasih in potem je edino zdravilo, da se prek interneta na dolgo pomenim z Metko. Še dobro, da obstaja Skype.

Lep pozdrav iz zaenkrat še ne tako hladne Švedske,

Anže

Na blogu sem spremenil glavno sliko. Privzeto je zamenjala moja slika mesta Lulea. Poleg tega sem malce spremenil galerijo in nekatere podatke, veliko dela pa me še vseeno čaka.

Slike v galeriji so bile posnete včeraj sredi dneva. Niso kaj preveč dobre predvsem zaradi slabega vremena pa tudi slabe svetlobe kljub temu, da je bil čas tam od enih do dveh popoldne, ko se je že začelo temniti.

Drugače sem se življenja tu na severu že dobro navadil edino malce dolgčas je ker se na fasku še nič ne dogaja, za žuranje pa še tudi ni prišel čas. Se pa precej pogovarjam z ostalimi v našem koridorju. Slovenec, Šved, Nemec, dva Avstralca in nekaj Francozov smo zanimiva mešanica kultur in jezikov. Na žalost tudi mešanica čudnih naglasov naše angleščine, ampak se kljub temu vse zmenmo