Anže Rehar

Danes sem dokončal še eno animacijo in sicer žogo, ki se odbija. Spet škoda, da je kvaliteta porazna, ker se slabo vidijo vsi tisti efekti za katere sem porabil največ časa (na primer žoga se stisne, ko se odbije od prav tako prožne podlage). Moram še enkrat najti nekje priporočila kako narediti video, da bo na YouTube-u izgledal čim boljše.

Drugače pa sem danes šel na lokalno drsališče igrat hokej. Bilo je super kljub temu da sem imel obratno hokejsko palico, kakor bi sam želel pa še drsalke so mi bile malce premajhne. Pa jutri bom imel eno veliko modrico na nogi, ker sem že na začetku fino padel. Na poti do drsališča sem pa prvič videl tudi severni sij. Tako da kljub celodnevnemu delu na faksu še vedno vsakič doživim kaj novega, kar je bil konec koncev tudi namen te študentske izmenjave.

Da res nekaj delam tukaj na Švedskem lahko dokažem šele sedaj. Spodaj sta prva in tretja naloga za predmet Basic 3D Animation. Sicer nič posebnega ampak kljub temu je bilo v to dvoje vloženo kar kakšnih 25 ur dela. Kvaliteta filma, ki je naložen na YouTube je bolj slaba, bom pa ko pridem nazaj pokazal originale. Za ta predmet me čakajo še tri takšne naloge (seveda vsaka bolj zahtevna) in pa zaključni animirani film. Vse bo seveda enkrat pristalo tudi na tem blogu.

Razlog za to, da zadnja dva dni nisem nič pisal na blog, je poleg ogromne količine dela na faksu tudi sledeča igrača za velike otroke. Za projekt Fitness Geek (v sklopu predmeta “Project in Software Engineering”) smo od univerze za semester dobili dlančnik/mobitel HTC TyTN II. Ker smo v skupini štirje in od teh dva delata na aplikaciji za server, tretji pa bo delal kar s svojim telefonom, bom na HTC-ja “pazil” kar sam. Telefon je eden najboljših ta čas in stane okrog 800€ v redni prodaji. Če je res tako zelo uporaben za vsakdanje življenje še ne vem, je pa zelo zabaven za testiranje in odličen za zapravljanje časa. Tehnične podatke pa si poglejte spodaj.

• Procesor Qualcomm® MSM7200, 400 MHz

• Operacijski sistem Windows Mobile® 6 Professional

• Pomnilnik ROM 256MB, RAM 128MB

• Dimenzije 112 mm (V) X 59 mm (Š) X 19 mm (D)

• Teža 190 g

• Zaslon 2.8″ TFT-LCD, 240 X 320 pik; 65,536 barv

• Omrežja HSDPA - 3.6mbps; UMTS (tri-band, 850/1900/2100 MHz); GSM/GPRS/EDGE (quad-band, 850/900/1800/1900 MHz)

• Povezave Wireless LAN - Wi-Fi® 802.11b/g; Bluetooth® - 2.0

• Fotoaparat 3.0 MP CMOS kamera; VGA kamera za video telefonijo

• GPS Vgrajena GPS antena; samostojni GPS in A-GPS modul; TomTom Navigator 6 Tester Edition

• Baterija Kapaciteta 1350mAH; stanej pripravljenosti: do 350 ur na UMTS in do 365 ur na GSM omrežju; čas pogovora: do 264 minut za UMTS in 420 minut za GSM

• Razširitveno mesto Razširitev za 3V USIM/SIM; HTC ExtUSBTM; razširitev za microSDTM kartico; priključek za zunajo anteno

Na stran sem levo spodaj dodal vtičnik, ki kaže vreme v Luleå. Če kliknete na prvo povezavo pa lahko dobite tudi informacije o času sončnega vzhoda in zahoda. Bom pa poskusil še malce dodelat to novost na blogu. Predvsem bi želel odstranit reklame.

Ta teden je bil zelo delaven in naporen. Še danes sem bil na faksu, ker smo imel za en projekt malce sestanka pa še projektni načrt smo dopolnjeval ker imamo v ponedeljek sestanek s profesorjem. Kasneje sem pa delal še nekaj za predmet Basic 3D animation tako da je vse skupaj bilo kar kakšnih 7 ur.

Tako smo malce za sprostitev šli na hokejsko tekmo domače ekipe. Imel smo precej velika pričakovanja, ker so pač vsi govorili, da je švedski hokej takoj za ameriškim NHL-om. Super je ker imajo organizirane posebne avtobuse, ki te pripeljejo na tekmo in potem nazaj domov. Prevoz je zastonj, je pa karta za tekmo za stojišče okrog 9€. Kljub temu, da sem mislim da prvič spremljal hokej v živo, je bila tekma prav dolgočasna. Igra slaba, pa tudi zelo sem pogrešal tisti “južni” temperament saj so se igralci obnašal ko da jim je vseeno za vse. Kakšen pretep bi lahko popestil vse skupaj. Sodniški kriterij je pa itak tako strog, da so na “hladno” odhajal že po minimalnih prekrških.

Najbolj zanimiva stvar pa sledi. Glavna navijaška skupina je v zadnji tretjini zaradi slabe igre domačih protestno odšla za 10 minut iz dvorane. Pravzaprav so še nas tuje študente hotel v to prepričat. Niti niso kaj veliko žvižgal ali pa bili nesramni - samo odšli so. Na koncu so prišli nazaj in spet bolj sami zase navijal. Pa tudi drugače je zanimivo, da je bilo teh “pravih” navijačev samo mogoče 10%. Takšen delež je tudi stojišč. Drugače pa je vsa dvorana opremljena s sedišči. Ostali Švedi so tako vso tekmo presedel čisto tiho, le vsakih par minut so malo zaploskal - tudi za zgrešene strele. Prav hecno je, da Švedi športnih tekmovanj za razliko od drugih narodov ne jemljejo osebno in samo pridejo uživat in so vsi mirni kot v kakšnem gledališču. Ker tisti “uradni” navijači so itak bili na pogled bolj kot ne srednješolci z enim majhnim bobnom in mogoče dvema zastavama. Tako da je bil občutek zaradi tišine v dovrani prav smešen. Drugače s(m)o pa zgubil 4:1.

Bla je ena izkušnja več tukaj na Švedskem ampak za naprej bom pa raje (če sploh) hokejske tekme spremljal prek televizije.

Pa še povezava do današnje mini galerije.

Dva dni nazaj sem zjutraj slikal bager, ki je ravno čistil novozapadli sneg, pa sem se odločil, da še malo o tem napišem. Zanimivo je, da tukaj uporabljajo samo bagre in pa tiste podolgovate stroje za ravnanje cest, katerih ime sem že dvakrat pozabil (naj me kdo spomni, pa priložim še kakšno sliko). Tovornjaka z nameščenim plugom spredaj, kot jih poznamo pri nas, tu še nisem videl. Večina bagrov je opremljenih še z dodatnimi lopaticami na hidravliko na vsaki strani žlice tako da lahko po potrebi spreminjajo širino pluženja oziroma čiščenja. Spodnja stran pa je vedno malce nazobčana tako da je potem tudi splužena podlaga nazobčana in manj drseča. Te bagre uporabljajo tudi za pešpoti in kolesarske steze, ki so tako ali tako široke kakšne 4 metre. Ker je snega precej, ob robih parkirišč potem nastanejo ogromni kupi snega. Zanimivo je tudi, da pravzaprav nikoli čisto ne odstranijo snega ampak ga nekaj pustijo in po vrhu nasujejo nekaj grobega peska. So pa seveda zelo dosledni in natančni pri vsem skupaj - konec koncev morajo imet precej izkušenj glede na to, da sneg tukaj zapade več kot enkrat letno.

…da ravno danes nisem slišal budilke (oziroma sem med spanjem ugasnil mobitel), zamudil na vaje, ampak takoj ko sem prižgal računalnik ugotovil, da so prav te vaje odpadle - kar se je zgodilo prvič? Če se ne bi zaspal, zjutraj seveda ne bi pogledal novih mailov in bi seveda šel na univerzo zaman.

Drugače pa vem, da blog bolj sameva ampak trenutno imam ogromno dela. Če se na ljubljanskem faksu celodnevno delo začne kakšen teden pred izpiti, je tukaj veliko dela že od začetka. Ampak bo pa zato maja boljše, ko samo še predstavimo projekte profesorju in oddamo poročila.

Ko pa bom imel od tega kar delamo na faksu kaj konkretnega za pokazat (v mislih imam animacije), bom pa seveda dal na blog. Itak moram še tudi drugače kaj napisat o predmetih.

Lep pozdrav iz kraja kjer je napoved za naslednjih pet dni štirikrat sneženje.

V četrtek je na univerzi potekal zimski festival. Vse se je dogajalo v okolici univerze in bilo povsem zastonj za vse, ki so prišli. To je bila priložnost za mojo prvo vožnjo s pasjo vprego, plezanje po ledu s celotno opremo in slikanje s severnim jelenom. Najbolj so me presenetili slednji, ker sem si jih vedno predstavljal vsaj tako velike kot so naši jeleni, v resnici pa je njihova plečna višina približno enaka višini mojih bokov. Jeleni, ki jih uporabljajo za turistične namene so skoraj popolnoma udomačeni in dovolj mirni. Možno se je bilo tudi peljati na saneh z vpreženim jelenom a sem to stvar že zamudil. Kar se tiče ledenega plezanja (okrog 8 m visok steber - poglejte galerijo) moram reči, da je izjemno naporno pa tudi adrenalinsko saj nikoli ne veš kdaj bo tistih par centimetrov kovine na katerih visiš popustilo.

Pasja vprega je bila že pred odhodom na Švedsko glavna stvar, ki sem jo želel preiskusit. Za prvič je bilo dobro ampak nič kaj hitro in adrenalinsko saj je 10 ali 12 psov vleklo težke sani s petimi ljudmi. So pa ti psi resnično nori na tek in so po mojem menju čisto nasprotje recimo živalim v raznih cirkusih , ki stvari delajo bolj zaradi prisile oziroma za hrano.

Poleg omenjenih aktivnosti sem obiskal še tradicionalni šotor, v katerem je gorel ogenj, po tleh pa so ležale jelenje kože. Zunaj pa so ponujali hamburgerje in pijačo.

Malce mi je žal da nisem preizkusil kajtanja na jezeru (prevelika gneča). Bil pa je tudi manjši poligon za bordanje in smučanje, zunanje drsališče in tekmovanja v kuhanju zunaj in izdelavi sneženih skulptur. Skratka ogromno stvari, ki naredijo življenje tukaj kljub mrazu in snegu izjemno pestro.

Drugače pa je dan vsak dan daljši tako da imamo sedaj že osem ur in pol svetlobe (čez dober mesec vas bomo že prehiteli ), pa tudi sonce je že višje. Za naslednji teden pa je spet napovedano sneženje tako da zime še vsekakor ni konec - vsaj pri nas.

Več slik si poglejte v novi galeriji: Winter Festival