Anže Rehar

Včeraj sem z Metkino pomočjo ponovil ves živalski sistem (kako sva prišla na to temo ne sprašujte, ker ne vem ), potem pa sem se vprašal, koliko različnih vrst živali sem sploh videl v zadnjih treh mesecih na Švedskem. Sedaj je mimo že cel dan, in še vedno se ne spomnem nobene druge živali razen severnega jelena in psov. Nisem videl niti mravelj, mrčesa, ptic, rib, mačk,kengurujev….. ničesar. In potem ni čudno, ko se včasih zamislim, da smo tule v Luleå res na drugem koncu sveta.

Ima kdo kakšno idejo, katero žival sem mogoče videl, pa se je še po enem dnevu razmišljanja ne spomnim? Seveda razne krave v obliki zrezkov v bližnjem supermarketu ne štejejo.

Dodano 14:00: Sem vedel, da sem nekaj pozabil in sicer dve raci, ki ju občasno vidim ob jezeru, ko grem na faks. Pa tudi enega ptiča sem videl tam.

Včeraj sem preko interneta kupil letalsko karto za povratek domov, ki bo 10.6. - torej čez dobra dva meseca. Na drugem Erasmus blogu sem dobil idejo, da na blog namestim odševalnik časa. Preizkusit sem moral kar nekaj plugin-ov za Wordpress, da sem našel takšnega, ki mi je bil všeč in je bil hkrati dovolj prilagodljiv. Pa naj bo na strani malce za foro. Drugače sem pa načrtoval prihod kakšen teden prej, ampak bo tudi tako v redu. Mogoče mi tako zadnja dva tedna ostane kaj časa za potep po prestolnicah baltskih držav, ki jih imam sedaj v načrtu.

Rezerviral sem samo polet iz Stockholma do Dunaja, saj še ne vem, na kakšen način bi potoval do Stockholma. Malce me mika nočni vlak (ki to sploh ne bo, saj bo itak večino noči svetlo ), saj bi malce videl Švedsko pokrajino od severa proti jugu. Vlak pa sploh ni kaj dosti cenejši od letala, tako da bom še premislil, če se mi bo junija sploh dalo potovat na takšen način.

Iz Stockholma pa bom prvič sedaj letel na Dunaj in sicer z letalsko družbo Niki. Sicer bo dražje (93€ za polet) kot Ryanair ampak že vnaprej računam na to, da bo prtljage veliko in bo presegalo tistih 15 kg, ki jih dovoljuje Ryanair. Dodatne kilograme pa zaračunajo po 8€, kar mislim da je dvakrat več kot ostale letalske družbe. Poleg tega pa Niki za razliko od Ryanaira leti z letališča Arlanda in tako odpade še transfer med letališčema.

Sedaj pa veselo odštevanje…

Poleg mnogih stvari, ki jih ponuja študij v tujini, je po mojem mnenju ena d teh tudi legitimna pravica, da medsebojno primerjaš in s tem tudi ocenjuješ naš šolski sistem. Po slabih treh mesecih študija na Švedskem imam v glavi že precej izdelano mnenje do našega šolstva, ki je bilo že prej precej kritično. Mislim, da kot “exchange student” hitro opaziš vse pomanjklivosti in da hitro ugotoviš, da le nismo študentje krivi za slabo znaje in delavnost, kot nam to kdaj radi povejo profesorji.

Pravzaprav se trenutno ne spomnim niti ene stvari, ki bi bila na ljubljanski fakulteti boljša. Mogoče bi izpostavil edino to, da v Sloveniji lažje prideš skozi s kampanjskim delom ampak to je po drugi strani samo velik minus, saj potem ljudje ob koncu študija nimajo znanja.

O tej temi bom pisal verjetno še nekajkrat, še posebno proti koncu študijske izmenjave. Danes pa bom napisal samo kratko primerjavo (ne)komunikacije profesorjev do študentov, katere smisel bo verjetno že na daleč razviden.

Slabe tri tedne nazaj sem na domačo fakulteto poslal profesorju mail glede priznavanja dodatnega izpita, ki sem si ga izbral za drugo polovico semestra. Stvar je bila precej pomembna in tudi časovno precej nujna čeprav se svet res ne bo podrl, če odgovora ne bom prejel. Odgovora prvič seveda ni bilo. Še enkrat sem poslal enak mail kakšen teden nazaj in še vedno čakam na odgovor.

Za predmet Basic 3D animation sem par dni pred rokom za oddajo svojih animacij prejel od profesorja email v katerem mi je napisal, da animacije ne delujejo in da sem verjetno uporabil napačen kodek. Ko sem stvari popravil, sem profesorju to tudi posredoval in že takoj sem spet dobil odgovor, da super in da si bo stvari pogledal takoj ko bo lahko. Da ne omenim tudi anonimne ankete na koncu, ko smo lahko oceni izvedbo predmeta po mnogih kriterijih, pa posredoval nam je uporabne bližnjice za Maya-o, podrobne kriterije ocenjevanja in podobne malenkosti. Mogoče res ni vse tako idealno ampak že to, da se trudijo in da so na voljo za nas študente, mi da večjo motivacijo in pripravljenost za delo tukaj na Švedskem. Konec koncev kdaj sem pa v Sloveniji v soboto ali v nedeljo šel na faks in tam delal? Nikoli. Tukaj pa že najmanj petkrat.

Ura je točno 5:00 in zame to ni začetek novega dne ampak je še “včeraj”. Odkar sem na Švedskem, imam čisto posebni spalni pa tudi delovni ritem. Sicer sem že prej z mukami vstajal zgodaj in po drugi strani delal pozno v noč. Sedaj pa je vse skupaj šlo res v mogoče celo nezdrave ekstreme, ampak dokler mi tako ugaja, mislim da ni nič narobe.

V zadnjih treh mesecih tako trikrat sploh nisem videl postelje, saj sem dvakrat preživel noč v Stockholmu, ko sem potoval sem v Luleå, in pa takrat, ko sem se ukvarjal s prenosnikom pozno v noč in potem šel naravnost na izlet v Kiruno. Sicer je vedno bila prisotna neka posebna utrujenost, zaspan pa sem bil vseeno dosti manj kakor ponavadi na domačem faksu na dolgočasnih jutanjih predavanjih.

Zadnje tri dni pa je bilo ravno obratno. Vsakič sem spal najmanj do enajste ure dopoldne potem pa sem včeraj še zaspal popoldne ob gledanju (sicer zanimive) oddaje Hribar. Ampak razlog za to je verjetno vreme zunaj, ki še vedno noče postati pomladno. Nov sneg me pač ne privabi več ven na svež zrak, tako da sem večinoma notri in skupaj z ostalimi zdolgočaseno čakam na toplejše dni.

Za razliko od zgoraj napisanih ekstremov, pa se moj spanec ponavadi začne ob približno dveh zjutraj in traja tja do devetih ali desetih dopoldne. Čas, ko delam za faks si tukaj lahko prilagajam čisto po svojih željah oziroma se v skupini za oba projekta za sestanke itak vedno dogovorimo za čas po kosilu. Da se zbudim sam in ne zaradi budilke na mobitelu mi ogromno pomeni, po drugi strani pa je dolžina spanca še vedno v mejah normale.

Še zadnja dobra stvar takšnega načina življenja pa so občasne zabave, ki se časovno potem povsem skladajo z mojim bioritmom. tako ni nič posebnega priti z žura par ur po polnoči.

Pri mojih “navadah” pa v študentskem domu niti nisem sam, saj skoraj vedno ob kakšnih enih ponoči, ko si grem iskat v kuhinjo nekaj za pojest, naletim na koga iz našega koridorja. Pač takšno je naše študentsko življenje.

Sedaj je ura že 5:36. Zunaj je že čisto svetlo jaz pa grem še malce programirat za naš projekt. Na faksu moram biti itak šele ob 14:45.

Za video tega tedna sem odločen že kar nekaj dni. Depeche mode - John the Revelator mi je postala všeč po tem, ko sem našel (in si ogromnoookrat predvajal ) dvd z njihovega koncerta v Milanu. Na YouTube-u pa sem naletel na neuradni animirani video s to pesmijo za podlago. Ne vem, če je bilo besedilo že od začetka namenjeno politiki Georga Busha, mi je pa vsekakor izvedba zanimiva mi prinaša glasbo v drugačni luči.

Ko je bila Metka na obisku sva na velikonočni ponedeljek že precej pozno popoldne šla pogledat nekaj kilometrov oddaljeno cerkveno mesto Gammelstad, ki je bilo srednjeveški center severne Švedske. Na sredini mesta stoji cerkev iz 14. stoletja, okoli pa je razporejenih 408 hiš, ki so pravzaprav majhne koče. Te koče so bile namenjene prenočitvi ljudi, ki so ob nedeljah prihajali k maši in se zaradi velikih razdalj niso mogli še isti dan vrniti. Mestece spada pod UNESCO-vo svetovno dediščino in je kot tako tudi zaščiteno.

Glede na to, da že slabe 3 mesece živim v bližini tega mesteca, je bil res zadnji čas, da si ga pogledam in z Metko je bilo prav fino. Ker pravzaprav v mestu ni nič zares posebnega za videti, pa tudi vse je bilo zaprto - vodeni ogledi so tako samo dva meseca poleti.

Mogoče (ampak bolj malo verjetno) se je komu ob prebiranju prve povedi postavilo vprašanje, zakaj je mesto tako oddaljeno od novega mesta Luleå. Ker ponavadi se mesta pač širijo na vse strani iz starega središča. Razlog za to je, da se pokrajina tukaj počasi dviga in se obala vedno bolj oddaljuje. Gladina morja je bila 1000 let nazaj tako 10 metrov višje, mesto Gammestad pa takrat manjši otok ob izlivu reke v morje. Če se bo v prihodnosti zaradi taljenja ledenikov gladina morja povišala bodo tukaj nekako ostali na istem. Kar pa niti ni tako slabo, ne.

Še več slik pa si lahko pogledate v galeriji.

Danes popoldne sem drugič šel na Google technical talk (enkrat je bilo prvič). Naslov predavanja je bil User Experience:”Focus on the user and all else will follow”. Predavat sta prišla dva iz Google Kirkland, USA, ki sta prišla za 3 tedne obiskat googlov oddelek na Švedskem, ki je ravno tu v mestu Luleå . Vse skupaj se sliši zelo imenitno ampak sem bil (tako kot tudi ostali) kar malce razočaran. Počasi imam že dovolj tega, da govorijo tako zelo na splošno, da praktično ne povedo nič kaj novega. Mogoče edino to, da prvi Gmail ni imel “Delete” gumba in da Google talk nima (in zakaj ga nima) gumba “Send” . Pač vedno so skrivnostni, še vedno pa moraš podpisati izjavo (dve strani besedila - majhna pisava), da ne boš ničesar, kar si slišal izdal naprej. Prepovedano pa je tudi slikati njihove prostore. Nevem zakaj, ker kakšnih “top secret” stvari tako ali tako nismo videli. Na koncu je kot ponavadi sledila še pica in pijača (po želji celo alkoholna). Prepričali pa smo se lahko, da imajo še vedno ogromno Lego kock, Playstation, ročni nogomet in na desetine DELL-ovih 30” monitorjev. Poleg tega pa googlovci ves čas dajejo občutek in tudi na veliko govorijo kako jim je tam lepo in kako je Googlov edini namen narediti uporabnike njihovih aplikacij in storitev srečne. O tem, kako so pri koreninah še vedno veliki kapitalisti in kako si počasi ustvarjajo monopol ni bilo seveda nič povedanega. Pa tudi nekako ne verjemem, da nimajo nikoli napetega vzdušja, da kdaj nestrpno ne hitijo pred kakšnimi roki itd.

Po koncu sem se še malce pogovarjal z nekaterimi ostalimi študenti in nekateri so rekli, da v tako “drugem svetu” pa ne bi bili zaposleni. Pač vsakemu svoje. Google rabi nove ljudi (software engineers), kandidati pa se bodo že našli.